Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1948 opredelila zdravje kot stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti in s tem opozorila, da je tudi duševnost za naše zdravje zelo pomembna. Pomanjkljivost te definicije je, da zdravje opredeli kot stanje, ki je lahko ali samo dobro ali samo slabo.
Danes vemo, da zdravje ni nekaj statičnega, temveč je proces stalnega vzpostavljanja dinamičnega ravnovesja med izboljšanim ali poslabšanim počutjem, ki se nenehno spreminja. Sodobna definicija zdravja je mnogo širša in ga opredeljuje kot splošno vrednoto in temeljni vir za kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote.
Današnja definicija zdravja torej sporoča: Zdravje ni samo želeno stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja brez bolezni in invalidnosti, temveč je stalno vzpostavljanje dinamičnega ravnovesja telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki omogoča posamezniku in skupnosti opravljati biološke, socialne in poklicne funkcije, obenem pa preprečuje bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt.
Poenostavljeno povedano to pomeni, da si za zdravje prizadevamo zato, da bi bolje živeli.
Zadnjih štirideset let je bil glavni pojav, ki so ga preučevali na področju slabega počutja na delovnem mestu, izgorelost (angl. burn-out) oziroma izgorevanje kot večstopenjski proces, katerega zadnja...
Preberite več —›
Portret oseb z izkušnjo duševne motnje se že več desetletij pogosto pojavlja v filmski produkciji. Pojavljata se tako pozitivno1 kot negativno portretiranje. Zaskrbljujoči so predvsem negativni portre...
Preberite več —›
Kompleksno razmerje med materijo in mislijo (med dušo in telesom, med fizičnim in psihičnim ipd.) zaposluje razmišljanja že skozi celotno zgodovino človeštva. Nekatere filozofske teorije trdijo, da je...
Preberite več —›
Izgorelost je zadnja stopnja tristopenjskega procesa duševnega in telesnega izčrpavanja kot posledice dolgotrajnega notranjega prisiljevanja k pretirani delavnosti (v poklicu ali na drugem področju, n...
Preberite več —›
Pri osebah s težavami v duševnem zdravju so njihovi vedenjski vzorci povezani z bolezenskimi stanji, ki vključujejo npr. pretirano zaskrbljenost, čustveno otopelost, socialno izolacijo, energetsko izč...
Preberite več —›
Zdravstveni podatki kažejo, da se več kot polovica duševnih motenj pojavi že pred 14. letom starosti, do 24. leta pa že več kot tri četrtine, a ostanejo težave kljub temu pogosto še kar nekaj časa nep...
Preberite več —›
Motnje spanja so pogoste. Skoraj vsak se namreč v življenju sooči s kratko ali daljšo motnjo spanja. Pojavi se bodisi kot težave z uspavanjem bodisi kot zbujanje ponoči ali zgodaj zjutraj, ki ga sprem...
Preberite več —›
Tehnika pilates je konstrukt različnih telesnih in duhovnih elementov ter pristopov, ki jih je v 19. stoletju premišljeno in s poglobljenim občutkom za telo združil Joseph Hubertus Pilates. Bil je vse...
Preberite več —›
Evropske raziskave in izkušnje iz prakse kažejo, da postaja psihoterapija družbeno vse bolje prepoznana oblika skrbi za zdravje. Tudi raziskava med uporabniki forumov v Sloveniji kaže, da je psihotera...
Preberite več —›
Lenoba je pogovorni izraz in ima zelo negativen prizvok. Z izrazom lenoba opisujemo značilnost nekega človeka, za katerega menimo, da se prekomerno predaja brezdelju in lagodnosti. Ocenimo, da si prem...
Preberite več —›© 2025 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
