Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1948 opredelila zdravje kot stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni ali invalidnosti in s tem opozorila, da je tudi duševnost za naše zdravje zelo pomembna. Pomanjkljivost te definicije je, da zdravje opredeli kot stanje, ki je lahko ali samo dobro ali samo slabo.
Danes vemo, da zdravje ni nekaj statičnega, temveč je proces stalnega vzpostavljanja dinamičnega ravnovesja med izboljšanim ali poslabšanim počutjem, ki se nenehno spreminja. Sodobna definicija zdravja je mnogo širša in ga opredeljuje kot splošno vrednoto in temeljni vir za kakovostno življenje slehernega posameznika in skupnosti kot celote.
Današnja definicija zdravja torej sporoča: Zdravje ni samo želeno stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja brez bolezni in invalidnosti, temveč je stalno vzpostavljanje dinamičnega ravnovesja telesnih, duševnih, čustvenih, duhovnih, osebnih in socialnih prvin, ki omogoča posamezniku in skupnosti opravljati biološke, socialne in poklicne funkcije, obenem pa preprečuje bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt.
Poenostavljeno povedano to pomeni, da si za zdravje prizadevamo zato, da bi bolje živeli.
Med kronično bolečino in težavami v duševnem zdravja, kot sta depresija in anksioznost, obstaja zapletena povezava. Telesna bolečina vpliva na spanje in razpoloženje, zato so posamezniki tudi bolj dov...
Preberite več —›
Diagnostični in statistični priročnik za duševne motnje (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders - DSM), ki ga izdaja Ameriško psihiatrično združenje, je namenjen klasifikaciji duševnih ...
Preberite več —›
Čeprav naj bi bil sodobni svet vse bolj odprt in povezan, občutek osamljenosti ostaja. Družbena osamitev (odsotnosti stikov z drugimi ljudmi) povečuje tveganje za duševne motnje.
Preberite več —›
Ugotovitve nove študije kažejo, da obstaja povezava med družbeno osamitvijo in manjšo prostornino možganov, zlasti v predelih, ki jih prizadene Alzheimerjeva demenca. V študijo je bilo vključenih 8896...
Preberite več —›
Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (angl. attention deficit hyperactivity disorder - ADHD) je opredeljena kot kronična nevrobiološka motnja, ki vpliva na uravnavanje ravni dejavnosti (povzroča preti...
Preberite več —›
Termin déjà vu je leta 1876 skoval francoski filozof in psiholog Émile Boirac. Uporabil ga je v svojem delu z naslovom Prihodnost psiholoških znanosti. Déjà vu je mogoče opredeliti kot psihološki poja...
Preberite več —›
Ljudje pogosto lažemo. V nedavni raziskavi se je pokazalo, da večina udeležencev raziskave laže manj kot trikrat na teden, 23 odstotkov pa jih laže od 3- do 7-krat na teden. Posledice laži in razlogi ...
Preberite več —›
Kaj si predstavljamo pod socialno oporo? Ali je pomembneje, da smo člani skupnosti z razvejeno družbeno mrežo ali da imamo en kakovosten odnos, na primer s partnerjem ali tesnim prijateljem? Ali je mo...
Preberite več —›
Povečana želja po hrani, preobjedanje ter slabe prehranjevalne navade lahko postanejo spremljevalci pri oblikovanju nezdravega življenjskega sloga tudi pri osebah s kronično obliko duševnih motenj. Ra...
Preberite več —›
Raziskovalce že dolgo zanima, kaj lahko izgubimo, če namesto v živo komuniciramo z uporabo digitalne tehnologije. Pri tem se večinoma osredotočajo na dve vprašanji: ali je komunikacija v živo bolj zdr...
Preberite več —›© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
