Vaš zdravnik vam je predpisal zdravila in vam dal tudi natančna navodila o njihovem jemanju. Tako kot duševno motnjo je koristno dobro poznati tudi svoja zdravila.
Jemljite le tista zdravila, ki vam jih je predpisal vaš zdravnik. Le vaš zdravnik vas najbolje pozna in lahko oceni, katera zdravila so za vas najustreznejša. Ljudje smo si med seboj različni, zato ni univerzalnega zdravila za vse, ampak se mora zdravnik pri vsakem bolniku posebej odločiti, katera zdravila mu bo predpisal. Čeprav morda poznate koga, ki ima podobne težave kot vi, ni nujno, da so zdravila, ki jih jemlje ta oseba, primerna tudi za vas. Nasprotno, lahko vam celo škodujejo. Zato ne smete začeti jemati nobenih zdravil brez posveta z vašim zdravnikom. To velja tudi za zdravila, ki jih lahko kupite brez recepta in celo nekatere zeliščne pripravke. Vašemu zdravniku povejte za vsa zdravila, ki jih jemljete - tudi za tista, ki vam jih je morda predpisal kakšen drug zdravnik. Prav tako velja, da morate ob vsakem pregledu pri katerem koli zdravniku (na urgenci, pri zobozdravniku, itd.) navesti vsa zdravila, ki jih trenutno jemljete.
Veliko podatkov o zdravilu najdete v priloženih navodilih, v primeru kakršnekoli nejasnosti pa se obrnite na vašega zdravnika ali farmacevta. Zdravila uporabljajte le do datuma uporabnosti, ki je naveden na ovojnini. Zdravila, ki jim je potekel rok uporabnosti, ne odvrzite kar med druge odpadke, ampak se pozanimajte v vaši lekarni, kje jih lahko oddate.
Načelno je vseeno, ali vzamete zdravila s hrano ali na prazen želodec. Velja pa opozorilo, da je pri nekaterih zdravilih pomembno, da jih vzamete s hrano, ker jih tako telo bolje izkoristi. Na potrebo po jemanju zdravil s hrano vas bo opozoril vaš zdravnik ali farmacevt, to pa bo napisano tudi v priloženih navodilih.
Skušajte se čim bolj držati enakomernih časovnih razmikov med dnevnimi odmerki zdravil. Dnevne odmerke si razporedite glede na vaš urnik. Nesmiselno bi bilo na primer, da bi morali vstati sredi noči, da bi vzeli večerni odmerek zdravila. Če pozabite vzeti en dnevni odmerek, počakajte do naslednjega odmerka in takrat vzemite običajen odmerek. Nikakor ne vzemite dvojnega odmerka.
Ta zdravila, nekdaj imenovana tudi nevroleptiki, so namenjena predvsem za zdravljenje shizofrenije in drugih hudih duševnih motenj (psihoz). Uporabljajo pa se tudi v nekaterih primerih depresije in bipolarne motnje razpoloženja. Poznamo starejša in novejša zdravila, ki se ne razlikujejo toliko po učinkovitosti, temveč po neželenih učinkih. To pa ne pomeni, da novejša zdravila (imenovana tudi atipični antipsihotiki), nimajo nobenih neželenih učinkov. Res pa je, da novejša zdravila nimajo toliko ekstrapiramidnih neželenih učinkov, kot so tresenje, trde mišice, nehoteni gibi v primerjavi s starejšimi zdravili. Ob tem velja poudariti, da je tudi pri starejših zdravilih moč zelo dobro obvladovati omenjene neželene učinke z dodatkom drugih zdravil - antiparkinsonikov. Pri novejših zdravilih se pojavljajo drugačni neželeni učinki, zlasti povečanje apetita in posledično tudi telesne teže, znižanje krvnega tlaka (lahko nastane tudi omotica), nekatere hormonske spremembe itd. Pri nekaterih zdravilih je potreben občasen pregled krvi. Jemanje zdravil je običajno dolgotrajno (več let). To velja tudi v primerih, ko se počutite že povsem dobro. Vedeti namreč morate, da kljub izboljšanem počutju, še vedno obstaja velika možnost, da se bolezen ponovi. To pa lahko zelo učinkovito preprečimo prav z jemanjem zdravil dlje časa. Ne skrbite, na antipsihotike se ni možno navaditi oziroma postati od njih odvisen.
Antidepresivi
Ta zdravila se uporabljajo za zdravljenje depresije in tesnobnosti. Tudi tu poznamo starejša zdravila (zlasti triciklične antidepresive) in novejše preparate. Veliko se uporabljajo zaviralci ponovnega privzema serotonina, v zadnjem času pa tudi zdravila, ki delujejo na več nevrotransmiterjev (prenašalcev informacij v možganih). Enako kot pri antipsihotikih velja tudi za antidepresive, da imajo novejša in starejša zdravila različne neželene učinke. Pri starejših zdravilih so pogosti predvsem antiholinergični učinki, kot so zaprtje, suha usta, zastoj urina, lahko pa se pojavijo tudi motnje srčnega ritma. Pri novejših zdravilih pa so bolj običajni slabost, bruhanje in glavobol, ki so večinoma prehodni in po nekaj dneh pogosto povsem izzvenijo. Zato ne prenehajte jemati teh zdravil ob pojavu blage ali zmerne slabosti oziroma bruhanja. Velja pa opozoriti, da učinek antidepresivnih zdravil ne nastopi takoj. Najprej boste opazili npr. izboljšanje spanja in določeno umiritev, samo depresivno razpoloženja pa lahko prve tri tedne ostane v glavnem nespremenjeno. Zato ne smete prenehati jemati zdravil, če se prvih nekaj tednov še ne boste počutili bistveno bolje. Ne skrbite zaradi tega in bodite potrpežljivi, izboljšanje bo zagotovo prišlo kasneje. Zaradi same narave duševne motnje je potrebno jemati zdravila še določen čas, navadno vsaj pol leta od tedaj, ko se že počutite boljše. S tem boste preprečili ponovitev ali poslabšanje duševne motnje.
Nekaterih zdravil ni priporočljivo takoj prenehati jemati (»čez noč«), ampak jih je nujno ukinjati postopno. Vaš zdravnik vam bo pojasnil, kako boste zmanjševali dnevne odmerke, ko bo prišel čas za ukinitev zdravila. Na antidepresive se ne boste navadili, zato ni pričakovati posebnih težav, ko jih boste postopno ukinjali. Prav tako se učinek antidepresivov ne bo zmanjšal s časom.
Anksiolitiki in uspavala
Ta zdravila služijo za zmanjšanje tesnobnosti oziroma za izboljšanje spanja. V nasprotju z antidepresivi ta zdravila začnejo delovati takoj, vendar pa njihov učinek ne traja dolgo. Znano je, da se učinek anksiolitikov sčasoma zmanjša in lahko celo povsem izgine. To se lahko zgodi že v nekaj tednih. Naslednja neprijetna lastnost anksiolitikov je, da lahko postanete od njih odvisni. Zato je potrebno čim bolj omejiti čas jemanja anksiolitikov, na primer na dva do tri tedne, nato pa se odmerke zmanjšuje in kasneje ukine. Tudi anksiolitiki imajo neželene učinke, predvsem v smislu povečane utrujenosti, redko težav pri govoru.
Zdravila in vožnja motornih vozil
Pogosto se postavlja vprašanje, ali lahko vozite motorna vozila ali upravljate s stroji medtem ko se zdravite z zdravili. Podatek o tem, ali zdravilo vpliva na vašo zmožnost za vožnjo, je označen na ovojnini zdravila (prazen ali poln trikotnik označuje prepoved), podrobno pa je naveden tudi v priloženih navodilih. Na to vas bo opozoril tudi vaš zdravnik in farmacevt.
Zdravila in alkohol
Med jemanjem zdravil ne uživajte alkoholnih pijač, saj pri nekaterih zdravilih lahko pride do okrepitve določenih učinkov na osrednji živčni sistem (npr. zaspanosti), kar lahko vodi tudi do nevarnih stanj celo do nezavesti.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
