Nedavna študija je pokazala, da je pri zdravljenju kronične bolečine pri starejših odraslih novejša terapija, ki vključuje soočenje s travmo, učinkovitejša od standardne kognitivno vedenjske

Dokazano je, da je kronično bolečino pri starejših odraslih mogoče blažiti tudi s psihoterapijo. Vendar večina ljudi, ki živijo s to tegobo, na to možnost sploh ne pomisli. Razmišljajo samo o zdravilih, včasih operaciji ali telesnem zdravljenju, kot je fizioterapija.

Kognitivno vedenjska terapija je že dolgo nekakšen zlati standard za psihoterapevtsko zdravljenje kronične bolečine pri starejših odraslih. Vendar ta smer psihoterapije pravzaprav bolj malo koristi pri lajšanju tovrstne bolečine, saj je njen cilj bolj naučiti človeka živeti s to tegobo, kot pa odpraviti jo.

Že leta 2010 so razvili psihoterapijo za učinkovitejše lajšanje kronične bolečine, ki je znana kot terapija čustvenega zavedanja in izražanja (ang. emotional awareness and expression therapy – EAET). V nedavni študiji so jo primerjali s kognitivno vedenjsko. Poglejmo, kaj so dognali.

Omenjena študija je zajela 126 starejših odraslih, pretežno moških vojnih veteranov, starih od 60 do 95 let, ki so imeli vsaj tri mesece neprestane bolečine v mišicah in kosteh ter težave z duševnim zdravjem. Polovica teh ljudi je bila deležna kognitivno vedenjske terapije, polovica pa terapije čustvenega zavedanja in izražanja. Kako je potekala prva in kako druga terapija? Prva je obsegala sklop vaj, ki so vključevale vodeno predstavljanje v mislih (ang. guided imagery), sproščanje mišic, kognitivno (ali spoznavno) preoblikovanje in pospeševanje dejavnosti (ang. activity pacing). Z izvajanjem teh vaj naj bi kronični bolnik izboljšal sposobnost prenašanja bolečine. Druga terapija pa je od bolnika zahtevala, da se sooči s svojimi preteklimi travmami in čustvi, povezanimi s stresom, s čimer naj bi se osvobodil bolečine.

Pred začetkom in po koncu zdravljenja ter še pol leta pozneje so bolnike prosili, da ocenijo stopnjo bolečine od 1 do 10. Izsledke analize teh ocen bi lahko povzeli takole: po koncu zdravljenja je 17 odstotkov bolnikov, deležnih kognitivno vedenjske terapije, in 63 odstotkov bolnikov, ki so jih zdravili s terapijo čustvenega zavedanja in izražanja, poročalo o zmanjšanju bolečine. Še pol leta pozneje je 14 odstotkov bolnikov, zdravljenih s prvo terapijo, in 41 odstotkov bolnikov, deležnih druge, povedalo, da se je zmanjšana raven bolečine ohranila. Poleg tega so bolniki, ki so bili deležni druge, poročali o večjem izboljšanju duševnega počutja, kot bolniki, zdravljeni z prvo terapijo. Primerjava je torej pokazala, da je terapija čustvenega zavedanja in izražanja učinkovitejša od kognitivno vedenjske terapije.

 

Vir: Confronting trauma alleviates chronic pain among older veterans, dostopno na povezavi https://www.sciencedaily.com/releases/2024/06/240613140835.htm

<< Nazaj na "kaj pričakovati od posameznih oblik pomoči"