Psihoterapija v skupinah ima posebno mesto, saj določene vsebine lahko obvladujemo samo s to metodo, pri nekaterih vsebinah pa je skupinska terapija v veliko pomoč in lahko tudi pomembno dopolnjuje individualno terapijo. Skupinska dinamika v praksi izkazuje zelo dobre rezultate. Deluje razbremenilno, posameznik začuti, da ni sam in edini z določeno izkušnjo.
Kako deluje skupinska terapija?
Ljudje pogosto najbolj verjamejo izkušnji nekoga, ki je imel težave in jih premagal. Vidijo, koliko truda zahteva takšno obvladovanje, pa tudi da se splača potruditi in vztrajati. Hkrati krepijo tudi vero v same sebe. Skupina ima izjemno moč pri izražanju podpore članov. Človek čuti zavezanost in hkrati zaupanje. Od članov skupine je lahko deležen spodbudne misli in konkretnih nasvetov.
Skoraj izključno skupinsko se obravnava zasvojenost od psihoaktivnih snovi. Individualna terapija se pri ljudeh, ki so zasvojeni, obnese samo za določene morda posebej boleče vsebine, ki jih človek ne more razkriti v skupini. Za samo zdravljenje in vzdrževanje abstinence pa je skupina najučinkovitejša metoda. Vstopiti v proces odvajanja ni enostavno, saj se človek, ki je zasvojen, izgublja v labirintu zanikanja in sramu. Stopiti pred skupino ljudi s podobno izkušnjo je lahko zato precej težavno, lahko pa tudi izjemno podporno. Pomemben del terapevtskih skupnosti je skupinska terapija. V Sloveniji je skupinska terapija zasvojenosti uveljavljena in ima dolgo zgodovino. Poteka tudi na Oddelkih za zdravljenje odvisnosti od alkohola in prepovedanih drog, ki so organizirani znotraj psihiatričnih bolnišnic. Druge oblike skupinskih terapij pa so manj dostopne in uveljavljene.
Skupina je izjemno v pomoč tudi pri anksioznih motnjah. Ljudje se v skupini drug od drugega naučijo, kako premagati tesnobo in kako se upirati težnji po begu in opuščanju dejavnosti. Prav tesnobne osebe imajo težave biti skupaj z drugimi. V skupini se naučijo, kako sobivati, ne da bi jih tesnoba povsem ohromila. V Sloveniji so že uveljavljene zlasti skupine za osebe z obsesivno-kompulzivno motnjo. Njihovi člani velikokrat priznajo, da so najprej mislili, da so edini na svetu s temi težavami, nato pa uvidijo, da so v skupini sami izjemni ljudje.
Kaj pa izgorelost? Tudi pri okrevanju od izgorelosti je skupina v pomoč, saj človeku dviguje moralo in z učenjem o sebi in drugih se krepi miselnost, da se njegove težave ne bodo ponovile.
Epidemija novega koronavirusa z vsemi posledicami je pokazala, da je skrb za duševno zdravje velikega pomena in da so krizne razmere marsikoga spravile na rob. Število psihoterapevtov, psihiatrov in psihologov, ki bi lahko ponudili individualne terapije, ne more zadostiti potrebam po psihološki pomoči. Individualna terapija je praviloma cenovno zahtevnejša naložba v zdravje. Zato je pobuda, da se v Sloveniji organizira več skupinskih terapij, ki so ljudem cenovno dostopnejše in za nekatere težave v duševnem zdravju tudi bistveno učinkovitejše, odgovoren odziv psihoterapevtov, psihologov in psihiatrov na dano situacijo. Morda je čas, da si tudi sami ogledate, kaj je novega na voljo, in se vključite v terapevtsko skupino.
Nekaj informacij za vključitev v skupino:
Poiščite ponudnika storitve in pri tem upoštevajte:
1) Ali boste izbrali javni zdravstveni sistem ali zasebni sektor?
- Nekaj skupinskih terapij poteka znotraj zdravstvenega sistema (to pomeni, da je storitev v breme ZZZS), a je te ponudbe znatno manj, kot bi jo potrebovali.
- Nekaj skupinskih terapij poteka v zasebnem sektorju.
2) Kaj bi si želeli od skupinske terapije?
Terapevtske skupine lahko vodi terapevtski par, lahko pa jih vodi tudi en sam terapevt. Na uvodnem razgovoru spoznate enega ali oba terapevta, ki vodita skupino. Uvodni razgovor je pomemben, da razčistite dileme, postavite cilje in si pojasnite delovanje skupine. Nato ste uvrščeni na čakalni seznam. Člani skupine se tudi zavežejo, da bodo redno prihajali na skupinska srečanja.
Potek skupinske terapije
Skupinska terapija poteka po vnaprej določenem urniku, večinoma enkrat tedensko po 1,5 ure. Vendar so ureditve skupin lahko tudi drugačne, odvisno za kakšno skupino gre. Obstajajo skupine, ki se sestajajo manj pogosto, vendar za daljši čas. Nekatere skupine se sestajajo le ob koncih tedna (vikendih) ali pa na tedenskih srečanjih - t. i. intenzivih. Poznamo skupine, ki se oblikujejo le za eno srečanje in so namenjene obravnavi točno določene teme, in skupine, ki se sestajajo kontinuirano - nekatere za krajši, druge pa za daljši čas. Poznamo zaprte skupine, kjer so člani stalni in se ne menjajo. Tako se vzpostavi večje zaupanje in medsebojna podpora. Poznamo pa tudi pol-odprte in odprte skupine, ki niso zaključene, temveč se člani menjujejo po vnaprej določenem načinu. Različne ureditve skupin se uporabljajo za nagovarjanje različnih tematik. Močno variira tudi velikost terapevtskih skupin.
Trajanje skupinske terapije je različno. Včasih traja eno leto, včasih več let, odvisno od potreb članov in članic in razpoložljivosti terapevtk in terapevtov. Vsebine, ki jih članstvo obravnava v skupini, se sčasoma zelo spreminjajo; od akutnih problemov, zaradi katerih je človek poiskal pomoč, se sčasoma skupina preusmeri v raziskovanje posameznika, njegovih interakcij z ljudmi in temeljnih psiholoških potreb. Najbolj učinkovito in članstvu prijazno je, če se tematika prilagaja potrebam udeležencev.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
