Danes so psihiatrične ambulante in oblike pomoči v skupnosti vsaj tako pomembne kot psihiatrične bolnišnice, saj se veliko ljudi s težavami v duševnem zdravju zdravi le v ambulantah; čas zdravljenja v bolnišnicah se krajša.

V zadnjih dveh desetletjih se je v slovenskem prostoru razvila široka paleta programov za pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, katerega nosilci izhajajo iz nevladnih organizacij. Ti izvajajo različne programe, ki so namenjeni osebam s težavami v duševnem zdravju in njihovim svojcem. Cilji delovanja raznih programov so v nudenju rehabilitacije in podpore v vsakodnevnem življenju.

Kaj pričakovati od stanovanjskih skupin?

Stanovanjske skupine so manjše bivalne enote za tiste ljudi s težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo občasno ali stalno podporo pri bivanju in organiziranju njihovega vsakdana ter pri prehodu v samostojno življenje. To pomeni, da se nekdo, ki nima svojcev, ali pa se z njimi ne razume, ne zmore pa živeti sam, lahko nastani v skupini oseb s podobnimi težavami. Poskusil se bo osamosvojiti v največji možni meri s pomočjo lastnih moči in strokovnih delavcev.

Kaj pričakovati od dnevnih centrov?

Posameznik se bo v dnevnem centru lahko družil z osebami, ki imajo podobne težave, se skupaj z njimi vključeval v različne prostočasne dejavnosti, tečaje, delavnice in druga izobraževanja. Prav tako mu bo na voljo svetovanje in podpora pri vsakodnevnih dejavnostih in podpora pri razreševanju osebnih stisk.

Kaj pričakovati od svetovalnih pisarn?

Posameznik, ki je oviran zaradi težav v duševnem zdravju, socialno izoliran, gibalno oviran, v hudi denarni stiski ali drugače oddaljen od služb pomoči, lahko v svetovalni pisarni, ali na svojem domu, pridobi potrebne informacije. Na voljo pa mu je tudi svetovanje, spremljanje na terenu in ostale oblike pomoči.

Kaj pričakovati od skupin za samopomoč?

Skupine za samopomoč omogočajo ljudem s težavami v duševnem zdravju izmenjavo izkušenj in iskanje rešitev s pomočjo drugih oseb, ki imajo podobne težave. Člani skupine za samopomoč se redno tedensko srečujejo, na srečanjih pa upoštevajo pravila, ki jih na začetku skupaj določijo. Skupina za samopomoč ne šteje več kot deset članov in sicer iz razloga, da ima lahko vsak izmed njih možnost in čas, da izpostavi svoj problem.

Kaj pričakovati od programa socialne mreže?

Gre za program, ki vključuje načrtovanje in izvedbo različnih izobraževalnih, športnih, kulturnih in družabnih dogodkov za osebe s težavami v duševnem zdravju.

Oseba z vključitvijo v takšen program zmanjša možnost osamljenosti, ohranja socialne spretnosti, krepi si krog znancev in prijateljev, na katere se lahko obrne v primeru težav in izboljšuje si kakovost življenja. Dejavnosti so organizirane tudi v popoldnevih, konec tedna in med praznikih.

Med izobraževalne in interesne aktivnosti sodijo predavanja in seminarji na temo duševnega zdravja, kreativne in ustvarjalne delavnice, tečaji računalništva in tujih jezikov itd. Športne dejavnosti vključujejo organizirano igranje košarke, nogometa, odbojke, badmintona, tenisa, fitnes ali aerobiko ter tečaje plesa. Kulturne dejavnosti se nanašajo na oglede razstav, gledaliških in kino predstav, obiske koncertov itd. Organizirano druženje zajema različna praznovanja, izlete po različnih krajih, organizacijo piknikov ter organizirane obiske ostalih enot društva.

Kaj pričakovati od prostovoljcev?

Prostovoljci, vključeni v program prostovoljnega dela, se obvežejo, da bodo z uporabniki sodelovali leto dni ter se z njimi srečevali vsaj enkrat tedensko po eno uro. Vsakemu prostovoljcu je dodeljen strokovni mentor ali delavec, ki spremlja njegovo delo ter ga pri tem spodbuja. Prostovoljno delo se lahko izvaja na domu, v bolnišnici, v zavodu, v dnevnem centru ali v stanovanjski skupini, skratka tam, kjer si oseba želi, da se izvaja. Oseba lahko pričakuje od prostovoljca druženje in pogovor.

Kaj pričakovati od skupine svojcev?

Svojci oseb, ki imajo hude in dolgotrajne težave v duševnem zdravju, potrebujejo stalno vrstniško in strokovno podporo. Težave družinskega člana, ki trpi zaradi duševne motnje, se najpogosteje dotaknejo tudi drugih članov družine. Po drugi strani pa lahko ravno svojci v veliki meri vplivajo na hitrejše okrevanje ter izboljšanje družbenega položaja oseb s težavami v duševnem zdravju, saj se po zaključenem bolnišničnem zdravljenju najpogosteje vračajo prav k njim in se zanašajo na njihovo pomoč. To pa je za večino svojcev prevelika obremenitev, ki ji sami praviloma niso kos.

Skupine svojcev so osnovane z namenom, da se svojci med seboj ustrezno povežejo, povedo svoje izkušnje, prisluhnejo drug drugemu ter se na ta način vzajemno podpirajo. Skupna srečanja svojcev so namenjena njihovi medsebojni podpori, opogumljanju in obveščanju. Svojcem omogočajo, da se soočijo s svojimi zatiranimi čustvi, med katere se najpogosteje vrinejo občutki jeze, strahu in negotovosti. S tem jim želimo pomagati, da izrazijo svoje skrite interese, ki jih po navadi postavljajo za interese svojih bližnjih.

<< Nazaj na "kaj pričakovati od posameznih oblik pomoči"