Ukrepi pri bolezni prostega časa so kratkoročni in dolgoročni

Nekateri ljudje se ujamejo v začarani krog tako imenovane bolezni prostega časa. To pomeni, da na dela proste dneve ali na dopustu zbolijo. Ko prosti dnevi minejo in so spet v službi, bolezenski znaki običajno izzvenijo, ko imajo spet prosto, pa se ponovijo. Kako se rešiti iz začaranega kroga?

Ukrepi pri bolezni prostega časa so kratkoročni in dolgoročni. Kratkoročni ukrep je, da dela prost dan ali dopust načrtujemo. Če gre samo za dan ali dva, recimo za sproščujoč konec tedna, si za petek pripravimo lažja opravila. Na daljši dopust pa se pripravljajmo vsaj en mesec vnaprej, in sicer tako, da v tem času opravimo samo nujne obveznosti (v službi pa tudi doma, kjer na primer plačamo vse račune, si uredimo počitniška zavarovanja, preverimo veljavnost potnih listin in podobno) in pripravimo večino prtljage. To morda ne bo popolnoma izvedljivo, vsekakor pa ne dirjajmo iz službe takoj na letalo in na drug konec sveta.

Dolgoročni ukrepi so bolj zapleteni. Če  ugotovimo, da se služba globoko zajeda v naš prosti čas in počitek, hkrati pa nas od sodelavcev in delodajalca ne loči nobena meja, je takšno službo najbolje zamenjati. Tudi če je nova služba manj plačana in ugledna, saj sta na tehtnici naše dobro počutje in zdravje. Če sami nimamo meja in od sebe pričakujemo skoraj nemogoče, velja spremeniti odnos do dela ali do življenja nasploh. Ko v svoja življenja vpeljujemo takšne korenite spremembe, pa je pomembno, da hkrati poskrbimo za povečanje telesne odpornosti z izboljšanjem navad glede prehranjevanja, spanja in obvladovanja stresa. Kaj to pomeni oziroma kaj vključujejo dobre navade?

Dobre navade glede prehranjevanja pomenijo najprej to, da se človek redno prehranjuje. Izpuščanje obrokov namreč povzroči nihanje ravni sladkorja v krvi, kar poveča proizvajanje stresnih hormonov, kot je adrenalin. Poleg tega morajo biti obroki uravnoteženi in hranljivi, saj je telo bolj odporno, če lahko črpa iz različnih in dobrih hranil. Dobre prehranjevalne navade vključujejo tudi zadostno vnašanje tekočine v telo, saj izsušitev lahko povzroči glavobole. Poleg tega je treba biti previden pri uživanju kave in alkohola, saj kava pospeši izločanje stresnih hormonov iz nadledvične žleze (adrenalin, kortizol), prekomerno uživanje alkohola, pa tudi kave, pa spet lahko vodi v izsušitev.

Dobre spalne navade pomenijo predvsem, da človek vsako noč dovolj spi (od 7 do 9 ur). Pomanjkanje spanja namreč spodbudi delovanje nadledvične žleze, kar povzroči povečanje ravni adrenalina. Dobre navade glede spanja pa vključujejo tudi ustrezno ravnanje ob nespečnosti: takrat si pomagajmo z dejavnostmi, kot so tehnike sproščanja, meditacija, branje (in ne z uspavali in pomirjevali).

In kakšne so dobre navade glede obvladovanja stresa? To pomeni, da se ukvarjamo s športom, se sproščamo, pa tudi, da se udeležimo izobraževanja ali treninga spoprijemanja s stresom, ko se znajdemo v težavah.

Vir: Leisure sickness, dostopno na povezavi https://www.avogel.ca/en/health/stress-anxiety-low-mood/leisure-sickness/

<< Nazaj na "kaj pričakovati od posameznih oblik pomoči"