Čedalje več ljudi išče različne oblike samopomoči in samozdravljenja s področja alternativnih ved, da bi lažje obvladovali simptome depresije, tesnobe in tudi paničnih napadov. Pogosto iščejo pomoč tudi v jogi, ki pa se kot dopolnilna oblika zdravljenja celo priporoča pri obvladovanju simptomov depresije, anksioznih motenj ter paničnih napadov, saj ima dokazano pozitivne učinke, lajša simptome in ljudem omogoča boljše vsakodnevno delovanje in reševanje težav.
Jogijske vaje ali asane vključujejo zaporedje telesnih vaj in dihanja, koncentracije, sproščanja in meditacije. Asane so psihosomatske vaje, ki učinkujejo na mišice, sklepe, dihanje, ožilje, živčni limfni sistem, vse organe in žleze, tudi na duševnost. Povečajo ravni serotonina in endorfinov v možganih, kar izboljša splošno počutje. Njihovo redno izvajanje ugodno vpliva na duševno in telesno počutje, saj celovito povezujejo telesne vaje, dihalne vaje ter meditacijo. Počasno, zavestno in globoko dihanje ob zavestnem izvajanju položajev oziroma asan, meditiranju ali petju mantre OM vzbuja občutek pomirjenosti, poveča čuječnost ter delovanje kognitivnih funkcij. Za doseganje dolgoročnih učinkov pri zdravljenju depresije jo je treba izvajati nekajkrat na teden, da se doseže ravnovesje avtonomnega živčevja. Pri ljudeh, ki so delali jogijske vaje, izvajali dihanje in usmerjeno meditacijo ter hkrati jemali zdravila, se je po nekaj mesecih občutno izboljšalo vsakodnevno delovanje, simptomi depresije pa so postali blažji ali so celo izginili.
Viri:
Saedd A. Sy., Cunningham K., Bloch R. (2019). Depression and Anxiety Disorders: Benefits of Exercise, Yoga, and Meditation. Am Fam Physician; 99 (10): 620-627. Dostopno na internetu: https://www.aafp.org/pubs/afp/issues/2019/0515/p620.html?cmpid=em_AFP_20190318.
Manincor, M. de, Bensoussan, A., Smith, C. et al. (2015). Establishing key components of yoga interventions for reducing depression and anxiety, and improving well-being: a Delphi method study. BMC Complement Altern Med; 15, 85 (2015). Dostopno na internetu: https://doi.org/10.1186/s12906-015-0614-7