Z besedo komorbidnost opisujemo sočasno prisotnost zasvojenosti in še ene ali več drugih duševnih motenj. Vzajemno delovanje dveh ali več motenj tvori novo klinično sliko, ki ima specifične zakonitosti in ni opisana v diagnostičnih priročnikih.
Duševna motnja se lahko razvije kot posledica zasvojenosti. Zasvojenost pa se lahko razvije kot posledica duševne motnje ali pa se lahko zasvojenost in duševna motnja razvijeta hkrati. V vsakem primeru uspešna obravnava zahteva sodelovanje več strokovnjakov - psihiatra, kliničnega psihologa, psihoterapevta, pogosto tudi socialnega delavca (oz. centra za socialno delo) ter strokovnjaka iz nevladne organizacije, ki zagotavlja varno bivalno okolje in olajša vzdrževanje abstinence.
Ljudje, ki so razvili zasvojenost zaradi vpliva druge duševne motnje, potrebujejo dolgotrajno podporo in pomoč multidisciplinarnega tima (še posebej pri osebnostnih motnjah in zasvojenosti). Obravnava je krajša pri osebah, ki so razvile duševno motnjo zaradi vpliva zasvojenosti, vendar ta še vedno lahko traja več let. V vsakem primeru pa je čas obravnave odvisen od stopnje izraženosti duševne motnje.