Med zasvojenosti z novimi tehnologijami sodijo zasvojenost z internetom, pametnim telefonom in internetnimi igrami.
Internet je dandanes eno najbolj uporabljanih orodij v naši družbi, zato pri prepoznavanju zasvojenosti z internetom ne upoštevamo njegove rabe v službene in šolske namene. Osebe, ki so zasvojene z internetom, ga torej v prostem času uporabljajo tudi do 80 ur na teden. To ruši ravnovesje njihovih ciklov spanja in budnosti. V življenju so pretirano utrujeni. Pogosto uživajo stimulanse, da lahko podaljšajo obdobja povezanosti na internet. Vse to negativno vpliva na njihovo delovanje v službi, izobraževanju in medosebnih odnosih ter povzroča številne zdravstvene težave (npr. sindrom karpalnega kanala).
Osebe, ki so zasvojene z internetom, pogosto doživljajo anksioznost, razdražljivost, čustveno labilnost in težave v socialnih stikih. Večje tveganje za razvoj zasvojenosti od interneta pa se pripisuje tudi ljudem, ki so introvertirani, imajo depresijo, slabo samopodobo, socialno anksioznost ali sramežljivost.
Pametni telefoni imajo več zasvojljivih lastnosti. Njihova komunikacijska funkcija zagotavlja konstantne informacije in takojšen stik z drugimi ljudmi, v vsakem želenem trenutku. Individualizirani toni, teme in pripomočki na telefonu predstavljajo prijetne dražljaje, ki so dodaten rizičen dejavnik za razvoj zasvojenosti. Poleg tega pa pametni telefoni podpirajo tudi druga odvisniška vedenja, kot so internetne igre, nakupovanje, stave, cybersex in pornografijo. Instantno torej nudijo veliko prijetnih dražljajev, njihove negativne posledice pa se ne pokažejo nemudoma. Vedno več ljudi prepoznava zasvojenost s svojim telefonom. Ta se kaže v konstantnem preverjanju telefona, pripravljenosti na prejem sporočila ter žalosti ali apatičnosti ob odsotnosti telefona. Običajno je povod za zasvojenost prekomerna raba ene aplikacije, ki privede tudi do kasnejše zlorabe in odvisnosti od interneta. Za več informacij v zvezi s to obliko zasvojenosti priporočamo ogled dokumentarnega filma The Social Dilemma (2020).
Internetne igre ločimo od internetnih iger na srečo. V tej kategoriji zasvojenosti govorimo o ponavljajočem igranju internetnih iger, v katerih pogosto sodelujejo drugi udeleženci ali tekmovalci. Igralci v igri se večinoma med seboj ne poznajo. Povprečen čas igranja igre pa traja med 8 in 10 ur dnevno.
Zasvojenost z internetnimi igrami se pogosto pojavlja ob motnjah pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD), obsesivno kompulzivnih motnjah (OKM) ter zasvojenosti z internetom.
Znaki, ki zasvojenost z novimi tehnologijami ločijo od normalne rabe novih tehnologij, so: žrtvovanje spanca za priključenost na internet; zanemarjanje družinskih in socialnih odnosov, študija, dela, skrbi za zdravje; pritožbe bližnjih o rabi novih tehnologij; konstantno razmišljanje o internetu, igri, pametnem telefonu, tudi ko ta dejavnost ni prisotna; prekomerno razburjenje ob prekinitvi povezave ali njenem počasnem delovanju; neuspešni poskusi omejevanja časa povezanosti, izguba nadzora nad časom; laganje o realnem času povezanosti na internet/igranja igre; socialna izolacija; evforično stanje ob povezanosti na internet, igranju igre ali rabi pametnega telefona.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
