Nekateri avtorji na motnje hranjenja gledajo kot na odvisnost, saj je zanje - tako kot pri zlorabah psihoaktivnih snovi - značilen ponavljajoč cikel vedenja, pri katerem gre za proces, ki pelje v pozabo ali v nezavedno stanje. Glavna razlika je seveda ta, da hrana ni zasvojljiva substanca, temveč gre za esencialno snov življenja.
Tako kot vsaka odvisnost se tudi motnje hranjenja pogosto začnejo kot neškodljiva navada oz. razvada, ki pa se sčasoma lahko stopnjuje brez nadzora. Motnje hranjenja in odvisnosti si delijo tako veliko podobnosti, da raziskovalci ugotavljajo med njimi povezavo ter tudi sopojavnost oz. komorbidnost.
Čeprav gre za dve različni stanji, raziskovalci menijo, da gredo motnje hranjenja in odvisnosti z roko v roki. Raziskave kažejo, da kar 50 % ljudi, ki trpijo za motnjami hranjenja, zlorablja tudi alkohol in/ali druge psihoaktivne snovi. Okoli 35 % uživalcev alkohola ali prepovedanih drog pa naj bi trpelo zaradi motenj hranjenja.
Osebe, ki se soočajo tako z motnjami hranjenja kot z odvisnostjo od psihoaktivnih snovi, pogosto uporabijo eno za spoprijemanje z drugo. Npr. nekdo se lahko poslužuje izredno omejevalnih prehranjevalnih navad, da ima na ta način občutek nadzora nad življenjem, čeprav je hkrati odvisen od drog in obratno. Takšno stanje ustvarja začaran krog, kjer se ena duševna motnja »zažira« v drugo, pri čemer obe druga drugo medsebojno vzdržujeta in spodbujata.
Motnje hranjenja in odvisnosti si pogosto tudi delijo dejavnike nastanka, ki vključujejo: genetiko (z genetskimi predispozicijami - mnogo skupnih neravnovesij nevrotransmiterjev - je mogoče razložiti 60 % odvisnosti in motenj hranjenja), okolje (kultura idealizira vitko telo ter odobrava uživanje alkohola; prav tako pri obeh igra pomembno vlogo vrstniški pritisk), čustvena in fizična travma (nezdravljene, nepredelane vsebine; motnje hranjenja in odvisnost sta simptoma globoke bolečine), emocionalno/duševno zdravje (nepredelane duševne težave naredijo osebo ranljivejšo za razvoj odvisnosti in/ali motnje hranjenja).
Čeprav odvisnosti in motnje hranjenja lahko prizadenejo kogarkoli, zgoraj omenjeni dejavniki povečajo tveganje za razvoj katerekoli ali obeh stisk.
Kateri so vedenjski znaki, ki kažejo na motnje hranjenja oz. na odvisnost?
- Nezmožnost prenehanja z destruktivnim vedenjem navkljub poskušanju.
- Obsesivna preokupiranost s hrano ali substancami.
- Stopnjevano hrepenenje in striktni rituali okoli hranjenja ali uporabe prepovedanih drog in alkohola.
- Osamitev z namenom prikrivanja patoloških prehranjevalnih vzorcev ali zlorabe substanc.
- Zapostavljanje drugih interesov in aktivnosti zaradi prevelikega posvečanja hrani ali substancam.
- Nadaljevanje z nezdravimi prehranjevalnimi vzorci ali zlorabo substanc kljub negativnim posledicam.
Številne podobnosti in skupne značilnosti med obema motnjama otežujejo postavitev ustrezne diagnoze. Ključno pa je zavedanje, da lahko obe motnji nastopata skupaj.
Za temeljito in dolgoročno okrevanje, se je zdravljenja motenj hranjenja in odvisnosti treba lotiti skupaj; če se motnji zdravita vsaka posebej, je kar 75 % možnosti za njuno ponovitev.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
