Zasvojenost z igrami na srečo je v naši družbi zelo prisotna. Zasvojenost se lahko pojavi tako pri igrah, ki se igrajo v fizičnem prostoru (v kazinojih, na igralnih avtomatih, loterija, bingo ipd.), kot pri tistih, ki se igrajo prek spleta (športne in druge stave, internetne različice iger v fizičnem prostoru).
Z igrami na srečo se lahko zasvojimo, ker so lahko dostopne, nudijo možnost takojšnje nagrade ter lažen občutek nadzora nad rezultatom igre. Pogosto jih spremlja možnost uživanja zasvojljivih substanc, kot so alkohol, tobak idr. Internetne različice iger na srečo še povečajo rizičnost zasvojitve, saj nudijo večjo razpoložljivost, dostopnost 24/7, neposrednost, anonimnost in hitrost igranja.
Zasvojeni igralci razvijejo potrebo po višanju denarnih vsot v igri, da bi dosegli želeno vznemirjenje. Ob poskusih prekinjanja ali zapuščanja igre občutijo nemir in razdražljivost. Vedno znova so neuspešni v poskusih nadzora, zmanjšanja ali prenehanja igranja. Njihova skrb za igro se kaže v konstantnem podoživljanju preteklih izkušenj hazardiranja, načrtovanju prihodnjih stav in razmišljanju o načinih, kako priti do denarja za stave. Ko izgubijo denar v igrah, se k igram vračajo, da bi si izgubljeni denar priigrali nazaj. Pogosto prikrivajo stopnjo svoje vključenosti in vložka v igre ter se zanašajo na finančno pomoč drugih, da premoščajo finančne stiske zaradi hazardiranja. Skrhane imajo pomembne odnose v svojem življenju, prav tako pa se jim zmanjšujejo ali celo izginjajo priložnosti na področjih dela in šolanja. Igre na srečo uporabljajo kot orodje pobega pred svojimi težavami ali za blaženje neprijetnih občutkov.
Zasvojenost z igrami na srečo je pretežno moška oblika zasvojenosti – le četrtina oseb s to obliko zasvojenosti je žensk. Pogosto jo spremljajo motnje razpoloženja, anksioznost, zloraba psihoaktivnih snovi ali druge oblike nekemičnih zasvojenosti ter antisocialna, narcistična ali mejna osebnostna motnja.