Dvojna diagnoza, kjer se zasvojenost prepleta s pridruženo duševno motnjo, je zapleten izziv, ki zahteva obravnavo medsebojno prepletenih težav. Pogosto sta zasvojenost in pridružena duševna motnja medsebojno tesno povezani, saj ena lahko poslabša bolezenske znake druge. Razumevanje te povezave pa je ključno za uspešno okrevanje, saj ločena obravnava običajno ni dovolj učinkovita. Dvojno diagnozo pogosto spremljajo težave, kot so, da se pacient hitro, nepremišljeno odziva, je čustveno neuravnovešen in si pripisuje slabe, družbeno nesprejemljive lastnosti, kar še dodatno otežuje proces okrevanja.
Za zdravljenje dvojne diagnoze je ključen integriran pristop, ki združuje različne terapevtske metode. Kognitivno-vedenjska terapija pomaga posameznikom prepoznati škodljive miselne in vedenjske vzorce, medtem ko dialektična vedenjska terapija in drugi terapevtski pristopi obravnavajo čustvene in težave v odnosih. Motivacijski intervjuji krepijo pripravljenost na zdravljenje, uporaba zdravil pa pomaga zmanjšati znake duševnih motenj. Poleg zdravljenja, namenjenega posamezniku, so pomembne tudi skupinske terapije in podporne skupine, ki posameznikom dajejo občutek pripadnosti in dodatno spodbudo.
Okrevanje pri dvojni diagnozi zahteva potrpežljivost, čas in trajno podporo. Dolgoročna obravnava vključuje redno terapijo, ukrepe za preprečevanj vrnitve že ozdravljenega na stara pota ter vzpostavitev trdne podporne mreže. Kljub zapletenosti položaja številni programi zdravljenja dokazujejo, da je z integriranim pristopom in vztrajnostjo okrevanje mogoče.
Vir: Review of Integrated Mental Health and Substance Abuse Treatment for Patients With Dual Disorders, dostopno na povezavi https://www.researchgate.net/publication/13433573_Review_of_Integrated_Mental_Health_and_Substance_Abuse_Treatment_for_Patients_With_Dual_Disorders