Zasvojenost in depresija sta pogosto soodvisni in se prepletata, kar otežuje razumevanje in obravnavo posameznikov s tema duševnima motnjama.
Raziskave kažejo, da lahko zasvojenost prispeva k razvoju depresije, in sicer zaradi kemičnih sprememb v možganih, recimo proizvajanja manj živčnih prenašalcev serotonina in dopamina, ki sta ključna za občutek zadovoljstva in uravnoteženega razpoloženja. Zasvojenost lahko poslabša depresivne epizode tudi zaradi drugih telesnih učinkov psihoaktivnih snovi, družbene osamitve in pripisovanja slabih, družbeno nesprejemljivih lastnosti. Po drugi strani lahko depresija poveča tveganje za zasvojenost, saj posamezniki pogosto posegajo po psihoaktivnih snoveh za »samozdravljenje« oziroma soočanje z neprijetnimi čustvi ali bolečino. Depresija lahko tudi oteži proces opuščanja odvisnosti zaradi pomanjkanja motivacije.
Zdravljenje teh dveh motenj je zahtevno, saj se bolezenski znaki lahko prekrivajo in vzajemno poslabšujejo. Za razvozlavanje teh povezav je ključnega pomena zgodnje prepoznavanje in celostna obravnava obeh težav. Strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno razlikovati med primarno depresijo in tisto, ki je posledica uporabe psihoaktivnih snovi, saj to usmerja način zdravljenja. Raziskave navajajo, da imajo posamezniki z integriranim pristopom zdravljenja, ki združuje psihoterapijo in zdravila, večjo verjetnost za okrevanje in izboljšanje kakovosti življenja.
Vira:
Drake, R. E. et alii, Review of Integrated Mental Health and Substance Abuse Treatment for Patients With Dual Disorders, dostopno na povezavi https://academic.oup.com/schizophreniabulletin/article-abstract/24/4/589/1929004?redirectedFrom=fulltext&login=false
Ezquiaga, I. et alii, Dual diagnosis: On the Way to an Integrated Treatment Model?, dostopno na povezavi https://www.cambridge.org/core/journals/european-psychiatry/article/dual-diagnosis-on-the-way-to-an-integrated-treatment-model/416DED82BDC08ED0BEE5C067BD4DD603
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
