Odgovor je da. Čeprav odvisnost in zasvojenost najpogosteje povezujemo z drogami in alkoholom, smo lahko zasvojeni tudi, če drog in alkohola nismo nikoli poskusili. Tovrstne zasvojenosti se imenujejo nekemične zasvojenosti in se lahko kažejo v naših mislih, čustvovanju in vedenju, ki je vezano na popolnoma običajne, vsakodnevne dejavnosti, kot so uporaba interneta, pametnega telefona, opravljanje svojih službenih nalog, spolni odnosi, šport, prehranjevanje, nakupovanje …
Kemičnim in nekemičnim zasvojenostim je skupen odvisniški odnos, v prvem primeru do substance, v drugem pa do dejavnosti. Za ta odnos je značilna izguba kontrole nad uživanjem oz. izvajanjem dejavnosti. Nikoli ni dovolj. S časom je treba zaužiti ali doživeti vedno več, da bi doživeli isti učinek kot na začetku. Oseba, navkljub temu, da občuti negativne posledice zaradi teh dejanj v osebnem življenju, odnosih in okolici, nadaljuje z izvajanjem zasvojenskih ravnanj. Če pa z uživanjem ali dejavnostjo uspe prenehati, se pojavita abstinenčna kriza ali odtegnitveni sindrom. To je skupek neprijetnih telesnih in duševnih znakov, kot so slabost, tresenje rok, potenje, vsiljive misli, nespečnost itd.
Zasvojene osebe, pogosto razvijejo več ne-kemičnih zasvojenosti hkrati ali pa ne-kemično zasvojenost v kombinaciji s kemično zasvojenostjo z eno ali več psihoaktivnimi substancami.
Zasvojenost je način soočanja z neprijetnimi občutji v našem življenju s pomočjo omamljanja zavesti. Če se omamimo, da se nam nekaj časa ni treba soočiti z neprijetnimi okoliščinami v našem življenju, se pa z njimi odgovorno soočimo, ko se streznimo, pomeni, da nismo zasvojeni. Zasvojenost nastopi, ko se po streznitvi še vedno nismo zmožni soočiti z neprijetnimi občutji in zato iščemo vnovično omamo – bodisi s celodnevnim posvečanjem delu, z dragim nakupom, spolnim odnosom … ali črtico kokaina.