Za uspešno zdravljenje zasvojenosti mora zasvojena oseba v procesu obravnave prenehati z uživanjem psihoaktivnih substanc in alkohola (vzpostaviti mora abstinenco). Sama vzpostavitev in njeno vzdrževanje pa običajno nista dovolj za premagovanje zasvojenosti. Ta se lahko izrazi oz. ohranja tudi z vsakdanjimi vedenji, ki so sicer zdrava, lahko pa postanejo tudi zasvojenska in tako nadomestijo omamljanje z drogo ali z alkoholom. Najpogostejša takšna vedenja so pretirani raba interneta, prehranjevanje, spolnost, šport in nakupovanje. Od teh vedenj so lahko zasvojeni tudi ljudje, ki ne zlorabljajo psihoaktivnih substanc ali alkohola.
Za ohranjanje abstinence je za zasvojeno osebo pomembno poznavanje dejavnikov tveganja, ki lahko privedejo do omamljanja, in varovalnih dejavnikov, ki ji pomagajo ohranjati abstinenco. Svoje življenje mora prilagoditi tako, da vključuje čim manj dejavnikov tveganja oz. čim več varovalnih dejavnikov. To pomeni, da abstinenčno življenje od zasvojenih oseb pogosto zahteva spremembo bivalnega okolja, družbe, odnosov, vrednot, preživljanja prostega časa, dela, itd. Rečeno na kratko - potrebna je sprememba življenjskega stila, ki od zasvojene osebe zahteva veliko motivacije, vztrajnosti in podporno okolico.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
