Številne raziskave dokazujejo povezavo med visokimi temperaturami oziroma vročinskimi valovi in slabšim duševnim počutjem ljudi. Mnogi ljudje namreč ob visokih temperaturah pogosto omenjajo, da so utrujeni, se težje zberejo, govorijo o tako imenovani možganski megli, slabše spijo, imajo občutek nizkega pritiska in pogoste glavobole. Prav tako težje opravljajo delovne obveznosti v službi, pa tudi vsakodnevna, rutinska opravila. Pripovedujejo, da so izčrpani, razdražjivi in vsesplošno nefunkcionalni. Vendar se tovrstni občutki in duševna stanja ne pojavljajo zgolj pri ljudeh, ki so preobčutljivi na vreme, temveč gre za dokazano povezavo med visokimi temperaturami in slabšim počutjem ljudi.
Vročinski stres je huda obremenitev za človeški organizem in lahko sproži škodljive fiziološke odzive - od vročinskih izpuščajev in mišičnih krčev do vročinske kapi, omedlevice in izčrpanosti. Poleg povezave med vročino in telesnim zdravjem pa vse več študij poroča tudi o visokih temperaturah kot dejavniku tveganja za poletno depresijo in slabšanje simptomov pri že diagnosticiranih duševnih motnjah.
Podnebne spremembe kot dejavnik tveganja za psihofizično zdravje ljudi raziskovalci ločijo glede na njihov vpliv na:
1) telesno zdravje (poškodbe, zastoj srca, astma, alergije, kronične težave s pljuči, srčnožilne težave, podhranjenost, slabša telesna pripravljenost),
2) socialno zdravje oziroma zdravje v skupnosti (nasilnost, motnje občutka pripadnosti, izguba povezanosti skupnosti, več kriminala, družbena negotovost),
3) duševno zdravje (stres, depresivnost, anksioznost, slabši medosebni odnosi, žalovanje, zloraba psihoaktivnih snovi, posttravmatska stresna motnja, izguba lastne identitete, nemoč in vdanost v usodo).
Mnogi strokovnjaki priporočajo, da se vročinskemu stresu izognemo oziroma ga vsaj omilimo, in sicer tako, da:
Glede na pričujoče podnebne spremembe in vpliv vremena na celoten ekosistem, katerega del je tudi človek, bo nujno razmišljati tudi o vplivu vremena na duševno počutje ljudi in njegove učinke resno spremljati s pomočjo raziskav.
Vira:
Amruta Nori-Sarma, Shengzhi Sun, Yuantong Sun et al. (2022). Association Between Ambient Heat and Risk of Emergency Department Visits for Mental Health Among US Adults, 2010 to 2019. JAMA Psychiatry, 79 (4): 341-349. Doi: 10.1001/jamapsychiatry.2021.4369
Mengyao Li, Susana Ferreira, Travis A. Smith (2020). Temperature and self-reported mental health in the United States. PLoS ONE, 15 (3). Doi: 10.1371/journal.pone.0230316
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
