Izraz naučena nemoč sta leta 1967 prvič uporabila ameriška psihologa Martin Seligman in Steven Maier, ko sta izvajala poskuse na psih. Ugotovila sta, da so se psi, ki se neprijetnemu dražljaju najprej niso mogli izogniti, v nadaljnjih primerih prenehali truditi, čeprav so kasneje imeli možnost, da bi se lahko dražljaju izognili. Tak odziv so potrdili pri številnih živalskih vrstah in tudi pri ljudeh. Tako je na primer Seligman udeležence študije izpostavil glasnim in neprijetnim zvokom. Eni so imeli na voljo stikalo, s katerim so lahko utišali zvoke, pri drugih pa stikalo najprej ni delovalo. Skupina, katere stikalo v prvem primeru zvoka ni utišalo, v kasnejšem primeru zvoka s pomočjo stikala niti ni poskušala utišati.
Ljudje, ki dogajanje dojemajo kot neobvladljivo, kažejo različne simptome, ki ogrožajo njihovo duševno in telesno počutje. Doživijo lahko zelo močan stres in se odzivajo s čustvi, ki so povezana s pasivnostjo ali agresivnostjo, lahko pa imajo tudi težave pri izvajanju kognitivnih nalog, kot je reševanje problemov. Mogoče bodo zanemarili tudi redno prehrano, gibanje in zdravljenje.
Naučena nemoč se pojavlja v različnih okoliščinah, ki jim je skupno to, da si človek, zaradi vrste izhodiščnih neugodnih izkušenj, preprosto preneha prizadevati. Naučena nemoč se pojavi, ko se človek sooča z negativno, neobvladljivo situacijo in preneha poskušati spremeniti okoliščine tudi kadar ima za to možnost.
Naučena nemoč se običajno kaže kot pomanjkanje samozavesti, nizka motivacija, šibka vztrajnost in kot prepričanje v lastno nesposobnost oziroma pričakovanje neuspeha zaradi lastne šibkosti.
Naučena nemoč se lahko pojavi v različnih okoliščinah in se kaže kot pasivni odziv na neugodno izkušnjo, močan stresni odziv in pomanjkanje zaupanja, da je mogoče okoliščine nadzorovati, obvladati ali prenesti.
- Najpogosteje se naučena nemoč pojavi pri ljudeh, ki so imeli ponavljajoče se travmatične izkušnje, kot so zanemarjanje in zloraba v otroštvu ali nasilje v družini.
- Pogosto vidimo naučeno nemoč pri poskusih obvladovanja zasvojenosti. Na primer, kadilec lahko večkrat poskusi prenehati kaditi in mu ne uspe. Sledi razočaranje, nejevolja in upad zaupanja, da bo kdaj bolje. Prevzame ga prepričanje, da ne bo nič pomagalo in da nima nadzora nad svojim vedenjem. Vse skupaj utrdi pasiven odziv na škodljivo situacijo.
- Naučena nemoč se lahko pojavi tudi kot posledica izkušnje duševne motnje, zlasti depresije, anksiozne motnje in posttravmatske stresne motnje ter prispeva k slabemu odzivu na obravnavo. Ponoven neuspeh samo še utrdi naučeno nemoč. Na primer, med depresivno epizodo lahko človek verjame, da nič ne bo končalo njegovega trpljenja, zaradi česar preneha z obravnavo.
- Tudi v času izobraževanja se lahko pojavi naučena nemoč. Otroci, mladostniki in študenti, ki doživijo neuspeh pri šolanju, se nehajo truditi.
Kako premagati naučeno nemoč?
Najprej je pomembno razumeti, da gre za naučeno nemoč in da si ljudje lahko opomorejo.
Nato sledijo redne in dolgotrajne vaje samostojnosti in povečevanja odpornosti. Pomembno je negovati sočutje in si aktivno pridobivati dobre izkušnje s seboj in svetom. Dragoceno je tudi sodelovanje v dejavnostih, ki obnavljajo občutek nadzora nad lastnim življenjem, terapija (še posebej kognitivno-vedenjska terapija) pa je koristna za raziskovanje izvora nemoči in vedenj.
Enako kot nemoči se je mogoče naučiti tudi optimizma. To dosežemo s konstruktivnim razlaganjem dogodkov in razvojem pozitivnega notranjega dialoga, s katerim se človeka potolaži, bodri in spodbuja.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
