Ob besedi nalezljiv najprej pomislimo na širjenje bakterijskih ali virusnih okužb s človeka na človeka. Ideja, da so tudi psihična stanja, vključno s stresom, lahko nalezljiva in se, podobno kot običajne nalezljive bolezni, prenašajo s človeka na človeka, ni splošno znana. Tudi analize družbenih omrežij, tako v resničnem življenju kot na spletu, razkrivajo, da se cela paleta stanj in občutkov, od doživljanja sreče ali strahu do kajenja, lahko širi z enega človeka na drugega, in potrjujejo veliko moč, ki ga ima družbeni vpliv.
Raziskovalci so ugotovili, da lahko stresne okoliščine, kot je javno nastopanje, povzročijo stres tako pri govorcu kot tudi pri poslušalcih, še posebej, če ti tudi opazujejo govorca, ki se muči s podajanjem snovi. Z analizo ravni stresnega hormona kortizola v slini poslušalcev so zaznali povišane vrednosti hormona, ko so bili poslušalci izpostavljeni visoki ravni stresa pri govorcu. Zdi se, da ima stresno stanje pri govorcu neposreden vpliv na stresno stanje pri poslušalcih. Raziskovalci so to opredelili kot fiziološko resonanco.
V medsebojnih odnosih predelujemo različne družbene znake, kar nam po eni strani omogoča, da prepoznavamo počutja naših najbližjih, po drugi strani pa tudi zaznavamo možne grožnje v okolju. Hitra zaznava stresa je razvojna prilagoditev in je prednost, ki nas ščiti pred najhujšimi posledicami stresa.
Nedavna raziskava izpostavlja pomen družbenih znakov pri zaznavanju stresa in opozarja na našo medsebojno povezanost, celo na fiziološki ravni. Prav tako poudarja, da lahko nalezljivost stresa vpliva tako na družinsko kakor tudi na delovno dinamiko, kar je velik izziv za javno zdravje.
Povzeto po:
Buchanan, T. W., How Stress Is Contagious, dostopno na https://www.psychologytoday.com/intl/blog/stress-on-the-brain/202309/how-stress-is-contagious
Literatura za poglabljanje:
Buchanan, T. W., Bagley, S. L., Stansfield, R. B., Preston, S. D. (2012). The empathic, physiological resonance of stress. Social Neuroscience, 7(2), 191–201. https://doi.org/10.1080/17470919.2011.588723
Christakis, N. A., & Fowler, J. H. (2013). Social contagion theory: Examining dynamic social networks and human behavior. Statistics in Medicine, 32(4), 556–577. https://doi.org/10.1002/sim.5408
Sterley, T.-L., & Bains, J. S. (2021). Social communication of affective states. Current Opinion in Neurobiology, 68, 44–51. https://doi.org/10.1016/j.conb.2020.12.007