Povsem normalno in pričakovano odzivanje na nenormalne okoliščine je: ob zelo stresnih dogodkih je lahko čustveni odziv zelo močan, traja dlje, vključuje hude občutke nemoči in moti dnevno delovanje. Prisotni so nespečnost, občutki žalosti, povečane tesnobe in utrujenosti. Počutje ni ves čas slabo, lahko niha. V takem primeru govorimo o stresni motnji, ki traja največ tri tedne, in o prilagoditveni motnji, ki je prehodna reakcija, ki ne traja več kot šest mesecev.
Pri 30–35 % ljudi, ki so nagnjeni k depresiji ali bolezenski tesnobi oziroma anksioznosti, se razpoloženje lahko prevesi v depresijo ali anksiozne motnje; včasih se to lahko zgodi že po prvem ali drugem mesecu po nastopu stresnega odziva ob hudem dogodku. To seveda ne pomeni, da bo občutljiv posameznik že po prvem stresu samodejno razvil depresijo ali anksiozne motnje. Pri nekaterih ljudeh se težave nabirajo počasi in je na koncu dovolj le še en majhen stresor, da se razvijejo motnje. Pri drugih pa gre za hud stres, za katerega so posebej občutljivi, zato se posledično razvijejo depresija ali anksiozne motnje.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
