Kadar se soočamo s stresnim dogodkom, se v nas običajno sprožita dva odziva; želimo si zbežati ali pa se boriti (boj ali beg). Nekateri strokovnjaki razlikujejo štiri različne odzive na stres:
Boj (fight): Občutimo jezo ali željo, da bi udarili, brcnili; iščemo krivca; imamo bolečino v želodcu, zategnjene mišice v čeljustih.
Pobeg (flight): Občutimo nemir, tesnobnost, ujetost; plitvo dihamo; iščemo omamo ali kakršno koli drugo dejavnost, da se ne bi soočili s stresnim dogodkom.
Zamrznitev (freeze): Ostanemo brez teksta, ne moremo se premikati; občutimo težino, zataknjenost; imamo povišan ali znižan utrip srca.
Padec (fall): Izgubimo tonus v mišicah in pademo ali skoraj pademo na tla, včasih imamo tudi vrtoglavico.
Če so tu odzivi povezani s prijetnimi dogodki, so posamezniku večinoma razumljivi in tudi sprejemljivi. Na primer, ljudje rečejo, da se jim je od sreče kar vrtelo. Nekateri pa se tudi takšnega odziva ustrašijo, saj menijo, da se dogaja nekaj v telesu, kar bi lahko bilo nevarno.
Pri neprijetnih dogodkih so zgoraj opisani odzivi prav tako prisotni in ljudje jih lahko razumejo kot nekaj običajnega, kar pač sodi zraven k stresu. Pogosto pa jih razumejo tudi pretirano in se jih ustrašijo.
Odzive telesa lahko ljudje razumejo pretirano. Celo več, začnejo se bati svojega lastnega odziva. Strah pred lastnim odzivom pa strah samo še poveča in s tem lasten odziv. Sklene se začarani krog. Če postane strah pred lastnim odzivom telesa tako hud, da prične posameznika ovirati, govorimo o anksioznih motnjah.
Preverite, koliko ste v stresu >>