Raziskovalci z ameriške univerze Tulane so se odgovor na to vprašanje odločili poiskati z eksperimentom. Ugotovili so, da je pri ženskah res lahko odvisno od njihovega družbenega položaja, kako uspešno se spopadajo s stresom.
Njihova nedavno objavljena študija je proučevala, kako se dve pojavni obliki socialnega stresa, socialna izolacija in socialna negotovost, izrazita glede na družbeni položaj posameznika.
Eksperiment so izvedli na odraslih miših ženskega spola, ki so jih razdelili v pare in jim v določenem časovnem obdobju omogočili vzpostavitev stalne socialne interakcije. V vsakem paru je bila ena miš nadrejena, z visokim družbenim položajem, druga miš pa je bila podrejena.
Raziskovalci so pri živalih analizirali odziv na kronični stres, tako da so opazovali spremembe v njihovem vedenju, spremembe v ravni stresnega hormona kortikosterona, ki je enakovreden človeškemu hormonu kortizolu, ter nevronske dejavnosti, ki so jo ugotavljali, tako da so preučevali, kateri deli možganov so dejavni.
Ugotovili so, da je posameznikov odziv na kronični psihosocialni stres odvisen od njegovega družbenega položaja. Še več, družbeni položaj določa, za katero obliko stresa je posameznik bolj dovzeten. Ugotovitve kažejo, da so miši z nizkim družbenim položajem bolj občutljive na negotovost, ki je značilna za nestalne družbene povezave. Za miši z višjim družbenim položajem pa sta bili bolj usodni osamitev in občutek osamljenosti.
Med socialno interakcijo, ki je temeljila na družbenem položaju živali in jim je povzročala stres, so se aktivirali različni deli možganov. Odziv možganov živali na družbeno izolacijo se je razlikoval od odziva na družbeno negotovost.
Zanimivo vprašanje, ki se pri tem poraja, je, ali je ugotovitve takšne raziskave mogoče uporabiti tudi za ljudi in če da, v kolikšni meri.
Raziskovalci menijo, da so vsakršni zaključki še preuranjeni, potrebne bodo nadaljnje raziskave, ki bodo vključevale kompleksnejše socialne situacije. Na splošno pa lahko ugotovitve te študije pripomorejo k razumevanje vpliva, ki ga imajo družbeni položaj in družbena omrežja na razširjenost s stresom povezanih duševnih motenj, kot sta generalizirana anksiozna in depresivna motnja.
Povzeto in prirejeno po:
Study examines how social rank affects response to stress. ScienceDaily, dostopno na internetu: https://www.sciencedaily.com/releases/2023/03/230331131508.htm
Članek za poglabljanje:
Lydia Smith-Osborne, Anh Duong, Alexis Resendez, Rupert Palme, Jonathan P. Fadok. Female dominance hierarchies influence responses to psychosocial stressors. Current Biology, 2023. DOI: 10.1016/j.cub.2023.03.020
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
