Pandemija novega koronavirusa poteka že drugo leto in zaenkrat še ne kaže znakov pojenjanja. Pokazalo se je, da ima lahko okužba z virusom za prebolevnike tudi resne dolgoročne posledice, ki se kažejo tako na telesni kot na duševni ravni. Vse več raziskav pa opozarja, da bodo kratkoročne in dolgoročne posledice pandemije močno vplivale tudi na duševno zdravje oseb, ki niso oz. ne bodo zbolele.
Širjenje virusa smo skušali omejiti z vrsto različnih ukrepov, ki imajo lahko na dolgi rok nezaželen stranski učinek ‒ negativen vpliv na duševno zdravje. Eden najpogostejših ukrepov po svetu je zagotovo uporaba karantene. V začetnih mesecih pandemije je bila človeku odrejena karantena ob vsakem potencialnem stiku z virusom, pozneje pa tega enostavno ni bilo več moč vzdrževati, saj bi lahko praktično vse ljudi zaprli v stanovanja. Danes se karantena uporabi predvsem v primeru visoko tveganih stikov in potovanj v tujino. V času pred pandemijo bi bil marsikdo vesel nepričakovanih 10 dni dopusta, kjer bi imel prepoved prihoda v službo, dandanes, ob stalnem odpiranju in zapiranju države ter storitev, pa lahko karantena vodi do hude stiske predvsem pri osebah, ki so jo morale prestati že večkrat. Raziskave so pokazale, da se pri nekaterih ljudeh nemudoma po obdobju karantene pogosto pojavi več motenj čustvovanja, razdražljivost, nespečnost, depresivnost ter simptomi posttravmatske stresne motnje. Na te znake moramo biti pozorni, saj ni nujno, da bodo sami od sebe izzveneli. Pri nekaterih ljudeh se lahko težave razvijejo tudi v resnejše, dlje trajajoče motnje razpoloženja in anksiozne motnje. Med dolgoročnimi posledicami opažamo tudi prekomerno uživanje alkohola in vedenjske posledice, kot je izogibanje javnim krajem, kjer bi se lahko nahajalo večje število ljudi, ter pretiran strah pred okužbo, kar se lahko kaže v prekomernem razkuževanju predmetov in umivanju rok. Dolgotrajne posledice lahko trajajo od nekaj mesecev pa tudi do več let po koncu obdobja karantene.
V času pandemije je v vsakdanjo rabo stopil tudi izraz “družbeno distanciranje”. Na takšen način vsekakor učinkovito zmanjšamo možnost okužbe, tako kot karanteno pa tudi družbeno distanciranje spremlja nabor neželenih posledic za duševno zdravje ljudi. Znanstveniki pri ljudeh že opažajo porast primerov osamljenosti, izolacije, anksioznosti, depresivnosti, nasilja v domačem okolju ter zlorab drog in alkohola. Še posebej izrazita je povezava z depresijo, saj je stik z ljudmi eden glavnih načinov preprečevanja slabšanja depresivne simptomatike. Ta stik lahko do neke mere ohranjamo s pomočjo telefona in spletnih platform, kljub temu pa na takšen način ne moremo v polni meri nadomestiti pristnega človeškega stika v živo.
Pandemijo spremlja tudi vrsta političnih in gospodarskih sprememb, ki lahko prav tako vplivajo na duševno zdravje prebivalstva. Svetovna banka je napovedala, da bo pandemiji sledila huda gospodarska kriza, kar se je v nekaterih državah že pričelo kazati. Gospodarska recesija oz. strah pred njo je tesno povezan z visokimi ravnmi stresa, izgorelostjo, anksioznostjo, depresivnostjo, samomorilnostjo ter zlorabo drog in alkohola. Nezanemarljivi pa so tudi občutki negotovosti glede zaposlitve, finančne varnosti in prihodnosti nasploh. Finančno krizo leta 2008 je spremljal velik porast v številu samomorov, česar se stroka boji tudi v primeru postpandemične recesije. Nujna sta torej delo na preventivi in dostop do psihološke pomoči, zlasti za ranljive skupine, med njimi osebe, ki izgubijo zaposlitev. Ker se stalno izmenjujejo obdobja odpiranja in zapiranja storitev, bi bilo treba v čim večji meri uvesti tudi dostopno psihoterapevtsko pomoč na daljavo.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
