Trenutno živimo v času hitrih sprememb in vsakodnevnih negotovosti. Starši in zaposleni se soočajo z novimi zahtevami na delovnem mestu, prav tako je zahtevno usklajevanje domačih opravil in šolskih obveznosti. Tako ni nenavadno, da smo preobremenjeni in zaskrbljeni. Pojavijo se lahko tudi zelo povišana raven tesnobnosti, panični napadi, nočne more, nespečnost in skrbi.
Še posebej so v čustvenih stiskah predšolski in šolski otroci, ki niso čustveno opremljeni za soočanje z dolgotrajnim stresom, ki ga prinaša epidemija COVID-19. Pomembno je, da imajo v varnem domačem okolju možnost, da povedo, kaj jih muči, in da jim starši prisluhnejo.
V trenutkih, ko imamo občutek, da je vsega preveč in da nam stvari uhajajo iz rok, je pomembno, da za nekaj trenutkov izstopimo iz vsakdanje rutine in pogledamo na življenje iz “širše” perspektive - kaj je tisto, kar nas navdaja z obnovljeno voljo do druženja in dela, ter katere dejavnosti nam jemljejo energijo za življenje. Tesnoba nam tudi sporoča, da smo preobremenjeni, da je načeto ravnovesje med delom, domom in stvarmi, ki jih radi počnemo.
V trenutkih zmede, ogrožajoče tesnobe, nemirnosti, brezvoljnosti, umanjkanja smisla je pomembno, da se osredotočimo na telo in naše notranje doživljanje:
◆ Kaj se v tem trenutku dogaja v našem telesu, kakšne občutke doživljamo?
◆ Kako se odzivamo in soočamo s preobremenjenostjo in tesnobo? Smo žalosti, jezni, se umikamo iz odnosov, razvijamo nezdrave navade ipd.?
◆ S kom se lahko pogovorimo? Katere vire moči, ki nam omogočajo, da se usmerimo na svoje cilje in doživljanje, imamo že v sebi?
◆ Posvetimo se sebi in svojim čustvenim, telesnim in psihološkim potrebam.
◆ Počnimo vse to, kar nas lahko znova poveže s samim seboj: šport, sprehodi, meditacija, kreativnost, čuječnost …
V primeru, da izčrpanost ogrozi naše vsakodnevno delovanje, je pomembno, da preventivno poiščemo psihološko, terapevtsko ali svetovalno pomoč.