Mednarodna znanstvena revija Znanost celotnega okolja (Science of the Total Environment) je nedavno objavila raziskavo, v kateri strokovnjaki s področja toksikologije in kemije z Nacionalne avtonomne univerze v Mehiki (Universidad Autónoma del Estado de México) primerjajo stopnjo predpisovanja antidepresivov iz skupine selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (za katere je uveljavljena angleška kratica SSRI – selective serotonin reuptake inhibitors) pred in v času izbruha novega koronavirusa. Iz rezultatov te primerjave sklepajo dvoje. Najprej to, da se je svetovna poraba antidepresivov SSRI v času koronavirusa znatno povečala. Nadalje pa to, da so se zato znatno povečale tudi koncentracije teh antidepresivov v okolju.
Natančnejši podatki, ki jih navaja omenjena raziskava, so naslednji. V Združenih državah Amerike se je v obdobju med letoma 1991 in 2018 celotna poraba antidepresivov SSRI povečala za 3000 odstotkov. V Evropi je bilo v podobnem obdobju povečanje porabe antidepresivov manjše, a še vedno precejšnje. Do znatnega povečanja porabe antidepresivov SSRI pa je v Združenih državah prišlo med letoma 1991 in 2004, in sicer se je takrat ta poraba povečala za več kot 400 odstotkov, v Evropi pa med letoma 2000 in 2019 – takrat se je ta poraba podvojila. Tako je bilo torej s porabo antidepresivov SSRI preden je izbruhnil novi koronavirus. Kaj pa potem, v času koronavirusa? Podatki kažejo, da se je v letu 2020 tako v Združenih državah kot v Evropi, pa tudi v Aziji in Avstraliji, predpisovanje antidepresivov SSRI dva- do trikrat povečalo.
Podatki o znatnem povečanju porabe antidepresivov SSRI v času koronavirusa v Združenih državah, Evropi, Aziji in Avstraliji se seveda skladajo s podatki o znatno višji stopnji stresa, tesnobe in depresije v tem času v teh istih predelih sveta. Obstajajo pa tudi podatki iz Združenih držav o tem, da je tam v času koronavirusa prišlo do znatnega povečanja dejavnikov tveganja teh duševnih težav, kot so čustvena in telesna zloraba na domu, izguba službe, lakota in potreba po oskrbi zaradi bolezni, seveda predvsem koronavirusne bolezni COVID-19, vključno z njeno dolgotrajno obliko.
Znatno povečanje svetovne porabe antidepresivov SSRI v času koronavirusa je torej posledica različnih vzrokov. Vendar pri tem ne bi smeli spregledati, da je to povečanje obenem vzrok zaskrbljujočih posledic za celotno okolje. Pomeni namreč tudi znatno povečanje sledi dodatnih kemičnih snovi (antidepresivov, njihovih aktivnih in neaktivnih razgradnih produktov) v tleh, podzemlju in površinskih vodah, tudi tistih, ki jih uporabljamo za pitno vodo, saj jih čistimo s čistilnimi napravami, ki običajno niso zmožne odstraniti teh sledi.
Premisliti velja, kako izbirati manjše zlo. Antidepresivi so namreč izjemno učinkovito zdravilo in neprimerno varnejši od nekaterih drugih snovi, po katerih ljudje radi posežejo, da bi si olajšali stiske. Kategorično zavračanje antidepresivov zato ni na mestu, kakor tudi ni na mestu iskanje hitre rešitve s pomočjo zdravil. Pravilno predpisani antidepresivi pri ljudeh, ki jih resnično potrebujejo, rešujejo življenja in omogočajo hitrejše okrevanje. Vseeno pa je vedno na mestu razprava, kaj bi kot družba lahko storili, da bi manj ljudi potrebovalo zdravljenje z antidepresivi, saj bi imeli boljše možnosti za življenje in bi bili pri soočanju s svojimi težavami deležni ustrezne podpore. Prav podatki o predpisovanju teh zdravil bi morali odpirati široke razprave glede tega, v kakšni družbi živimo. Na pojavljanje težav, za katere se predpisujejo antidepresivi, namreč v veliki meri vpliva okolje, v katerem ljudje živimo.
Vir:
Lane, C., Pandemic Prescribing of Antidepressants, dostopno na internetnem naslovu https://www.psychologytoday.com/intl/blog/side-effects/202204/pandemic-prescribing-antidepressants
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
