V času pandemije koronavirusa so mediji polni negativnih, svarilnih in celo grozečih informacij. To je do neke mere razumljivo, saj smo soočeni z nevarnostjo zgodovinskih razsežnosti. Vseeno pa tovrstno medijsko vzdušje pri številnih povzroča nepotrebno tesnobo, strah in stres. Zato bomo skušali v tokratnem prispevku razložiti, kako v času pandemije koronavirusa medijske vsebine uživati na »zdrav« način.
Tega, kaj točno naj bi pomenilo »zdravo uživanje« medijskih vsebin, prav gotovo ni mogoče določiti tako enoznačno in nedvoumno kot zdravega dnevnega vnosa kalorij ali maščob. Prav tako velja, da morata v demokratičnih družbah vladati principa neodvisnosti in svobode medijev, kar med drugim pomeni tudi to, da oblast ne sme odrejati, katere informacije so primerne in katere ne.
Vseeno pa to ne pomeni, da je vsakršno uživanje medijskih vsebin enako primerno in enako zdravo. Verjetno ste tudi sami večkrat izkusili, da se po dolgotrajnem neorganiziranem brskanju po spletnih straneh ne počutite najbolje. Nekaj podobnega se nam pogosto zgodi, če se ujamemo v priporočilne algoritme YouTuba, ki predvidijo naša, četudi ne ravno najbolj konstruktivna, zanimanja. Prav tako je dobro znano, kaj se zgodi v glavah tesnobnih oseb, ko te na internetu ob najmanjšem sumu bolezni zapadejo v branje medicinskih forumov, ali v glavah oseb, ki svoje strahove glede tujega in drugačnega potrjujejo z branjem člankov o islamističnih terorističnih napadih. Tesnoba in strah nas tako telesno kot duševno prepričujeta, da se moramo odzvati na nevarnost, torej pridobiti še več informacij, ki reproducirajo tesnobo in strah. Krog je tako sklenjen.
Naši strahovi so skratka, če pogledamo s perspektive medijev, predvidljivi. Zato novinarsko poročanje, ki stavi na ustaljene predsodke, katastrofične scenarije in negativne pripetljaje, z lahkoto generira klike, oglede in odzive. Število klikov, ogledov in odzivov določa cene oglaševanja na posameznih medijih in tako medijem (vsaj komercialnim) predstavlja »vsakdanji kruh«.
Vse našteto je v grobem glavni razlog, zakaj tudi v bolj vsakdanjih časih od trenutnih v medijih denimo najdemo tako veliko črne kronike. In to je deloma tudi razlog za to, da boste tudi v kontekstu pandemije koronavirusa pogosteje kot o pozitivnih zgodbah, ozdravitvah in izboljšanjih v medijih zasledili zgodbe o posebej tragičnih primerih, najstniških smrtih in eksponentni rasti obolelih.
Vendar pa je potrebno priznati, da smo trenutno v radikalno drugačni situaciji, ki tovrstno poročanje deloma upravičuje. Če namreč lahko rečemo, da je nekdo v normalnih časih lahko povsem dobro funkcioniral, tudi če se je izognil črni kroniki in drugim negativnim novicam, popolne medijske abstinence trenutno ne moremo predlagati. Prav tako ne moremo reči, da sta tesnoba in strah trenutno povsem neprimerna odziva, ki nimata dejanske povezave z resničnostjo. Nasprotno, situacija dejansko ni najbolj pozitivna in negativne novice o širjenju virusa morajo v časih, ko skušata oblast in zdravstvena stroka čim bolj nadzirati obnašanje množic, nujno priti do vsakega človeka.
Tudi z gledišča naših vsakodnevnih življenj je pomembno, da smo seznanjeni s tekočim dogajanjem, priporočili stroke, z novimi žarišči virusa in z novimi režimi glede gibanja in dela. Vprašanje pa je, če lahko v tovrstni konstalaciji razločujemo med funkcionalnim strahom, ki predstavlja primeren odziv na vsekakor strašljivo situacijo, in vsemi ostalimi, nekoliko manj potrebnimi strahovi.
Ne moremo torej predlagati popolne abstinence in izogibanja novicam in potencialnemu strahu, ki ga te povzročajo. Vsekakor pa tudi od popolne prepustitve negativnosti ne bo pretirane koristi. Zato je morda smiselno, da o spremljanju dnevnih novic o pandemiji razmišljate na podoben način kot bolnik o uživanju predpisanih zdravil, ki so za njegovo stanje sicer nujna, vendar imajo ob nepravilni rabi tudi številne stranske učinke: novice uživajte nadzorovano, vedno ob istih urah, vedno v istih dozah, ki naj bodo raje manjše kot večje. Poskrbite, da vam jih servirajo kvalitetni in verodostojni mediji ter uradne institucije, kot je denimo Nacionalni inštitut za javno zdravje.
Pri novicah o pandemiji je dobro biti pozoren na datum objave, saj lahko novice v času naglega spreminjanja tudi hitro zastarajo. Pomemben je tudi širši kontekst objavljene novice. Predvsem pa se velja izogibati novicam iz sumljivih virov, »clickbait« naslovom na socialnih omrežjih, teorijam zarote in raznoraznim spletnim potegavščinam.
Zaradi trenutne socialne izolacije pogosto ravno mediji predstavljajo naš edini stik z zunanjostjo. Zato smo tudi bolj nagnjeni k raznoraznim manipulacijam in medijsko povzročenemu strahu in tesnobi. Pomembno je torej, da v teh časih poskrbimo tudi za dotok informacij s strani prijateljev in sorodnikov. Z njimi je smiselno tudi deliti občutke, četudi negativne, ki nas spreletavajo v teh težkih časih.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
