Pred petnajstimi leti je mednarodna organizacija za spanje World Sleep Society petek pred spomladanskim enakonočjem razglasila za svetovni dan spanja. O letošnjem svetovnem dnevu spanja 18. marca lahko govorimo tudi kot o še enem svetovnem dnevu spanja v času koronavirusa. Kako pravzaprav je s spanjem v tem kriznem času?
V zgodbah za mlade in stare, ki so zbrane v knjigi Sredi noči nizozemskega pisatelja, pesnika in zdravnika Toona Tellegena, nastopajo živali, ki sredi noči, ko ne morejo spati, v sebi predelujejo in tudi na nenavaden način rešujejo vsaka svoj življenjski položaj. Čaplja, na primer, ne poje žabe, ker bi preveč trpela zaradi njene odsotnosti. Podlasica se uči biti prijazna do same sebe. Kit ugotovi, da zna leteti in na svojem hrbtu ponese v višave vse druge morske živali, ki ga za to prosijo, potem pa se na smrt utrujen zaradi predolgega poleta zruši v morje, kar pa se živalim na njegovem hrbtu ne zdi nič hudega in zadovoljno odplavajo vsaka na svoj konec. Krastača se sprašuje, kako obvladati strašno jezo brez napihovanja. Kobilica je zaskrbljena, da bo osramočena, če za posebno priložnost ne bo oblekla pravega plašča.
Nespečnost zaradi stresa – ki je torej skupna težava živali iz knjige Sredi noči – je tudi najpogostejša med motnjami spanja v resničnem svetu. Ta težava se je zdaj, v času pandemije novega koronavirusa, še močno povečala. Lani smo lahko zasledili novico, da somnologi iz ameriške klinike Mayo poročajo o »koronasomniji« – močno povečanem pojavu kronične nespečnosti v splošnem prebivalstvu v času koronavirusa. Na Kitajskem, recimo, je leta 2020 kronično nespečnost izkusilo dvajset odstotkov ljudi, v Italiji in Grčiji celo štirideset odstotkov.
Znano je, da dobro spanje krepi imunski sistem in zato ščiti pred raznimi okužbami, omogoča lažji potek raznih bolezni in izboljša učinkovitost cepiv. V času koronavirusa so že bile objavljene študije, ki so pokazale, da ljudje z izkušnjo nespečnosti razvijejo slabši imunski odziv na okužbo s koronavirusom, zaradi česar je pri njih potek bolezni COVID-19 lahko hujši.
Po drugi strani so motnje spanja, predvsem nespečnost, pogosta posledica COVID-19. Že leta 2020 objavljena študija je pokazala, da se je nespečnost pojavila pri skoraj 42 odstotkih bolnikov s to boleznijo v akutni fazi. Lani objavljena študija pa je pokazala, da je imelo 26 odstotkov tistih, ki so preboleli COVID-19, izkušnjo nespečnosti še pol leta, kar pomeni, da je kronična nespečnost med najpogostejšimi dolgoročnimi posledicami te bolezni.
Vir:
https://www.kclj.si/index.php?dir=/ukc_ljubljana/obvestila&id=5942
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
