O koronakrizi beremo in poslušamo. Občutimo jo tudi na lastni koži. Lahko bi jo celo naslikali v odtenkih – teh je vsekakor več kot (kultnih) petdeset.
Odtenkov je namreč toliko, kolikor je zgodb.
Samoizolacija na vsakega izmed nas vpliva zelo različno. Nekaterim je prisilno ostajanje doma ali/in prisilna bolniška oz. dopust uničila svoboden, samostojen, svojstven način življenja in porušila sanje. Za druge je bilo to leto najbolj ugodno doslej in je nanje vplivalo nadvse blagodejno, celo osebnostno rastoče.
Sprehodimo se po paleti nekaterih odtenkov samoizolacije v koronakrizi …
Ostali smo doma, kar je zelo priročno, saj lahko dolgo spimo, delamo od doma in si sami kreiramo svoj urnik. Prihranjen nam je stres zaradi jutranjega mraza in zamujanja v službo, šolo … Vsekakor pa nam gre to, da smo vsak dan ukleščeni med iste štiri stene že pošteno na živce. Povzroča nam tudi tesnobo. In pa, dolgčas … prebuja vedno nova miselna izkrivljanja.
Lepo je, ko je družina ves čas skupaj. Razen takrat, ko ni lepo, denimo ko se veliko več prepiramo. Nekateri pari so se v tem času še bolj povezali, drugi pa so na pragu ločitvenega postopka. Socialna druženja precej trpijo – prijateljev obraz bi si namreč želeli videti v živo, ne zgolj na ekranu.
Zoom uporabljamo že namesto ogledala. Kmalu bomo naštudirali prav vsako potezo svojega obraza. Treniramo samosprejemanje in soočanje s samim s seboj. Prav tako se pojavljajo težave, kako vendar »pretihotapiti« svoje tri prijatelje na obisk, ne da bi to opazila soseda in klicala policijo. Drugim pride prepoved druženja še kako prav, ker se jim končno ni več treba izgovarjati, zakaj ne morejo na žur.
Vsakodnevno smo na pragu težkih odločitev: ali naj gremo na obisk k starim staršem, ki jih nismo že dolgo videli? Kaj naj storimo, da bomo delovali družbeno odgovorno? Ne vemo, kaj nam prinese nov dan, tako da težko karkoli načrtujemo, kar dviguje tesnobo in vpliva na telesno in duševno zdravje.
Živimo tukaj in zdaj, kar nekaterim povsem ustreza. Končno lahko postanejo bolj čuječi, naredijo tisto, za kar je prej zmanjkovalo časa, se umaknejo v svoj svet in se povežejo sami s seboj in z najbližjimi v istem gospodinjstvu. Druge pa koronakriza spravlja v negotovost, saj v njihov vsakdan in njihove odnose vnaša kaos. Ko ni strukture in gotovosti, ko so ogrožene naše največje vrednote – zdravje, družina in varnost –, pa ljudje postanemo precej nemočni in prestrašeni. Kljub temu pa tudi v takih trenutkih ostaja možnost, da v vseh temnih odtenkih najdemo tudi svetle.
Torej, kolikor je zgodb ljudi, toliko je odtenkov samoizolacije …
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
