Vsi v določenih situacijah doživljamo občutja jeze oz. besa, še posebej, če se nam zdi, da nas kdo ali kaj ovira pri doseganju ciljev oz. nam želi škodovati. Jeza že od nekdaj igra pomembno vlogo pri našem preživetju, saj nas tako telesno kot duševno pripravi na soočenje z nevarnimi ali neprijetnimi situacijami. Jezo običajno spremljajo pospešeno bitje srca, povečana raven adrenalina in višji krvni tlak, kar telo pripravi na boj ali beg. Pogosto so prisotni tudi neprijetni telesni občutki, kot so napetost v mišicah, potenje, izguba moči v nogah, tresavica, omotičnost in razbijanje v glavi.
Kljub temu da imajo občutki jeze uporabno vlogo v našem vsakdanu, lahko postanejo problematični, če jih ne uspemo uspešno obvladovati. Jeza predstavlja problem predvsem, če jo izražamo v obliki nezdravega in destruktivnega vedenja, ki lahko škodi nam samim in ljudem okoli nas. Pretirana in prepogosta jeza ima zelo slab vpliv na naše telesno in duševno zdravje, pri čemer so na duševni ravni običajno prisotna občutja anksioznosti, razdražljivosti, krivde in osramočenosti.
Pandemija novega koronavirusa je povsem spremenila naše vsakodnevno življenje in od nas zahtevala številne prilagoditve. Te spremembe spremlja opazen porast občutenja jeze, ki je povezano s strahom, negotovostjo, občutkom izgube nadzora nad lastnim življenjem, stalnim prilagajanjem spreminjajočim se ukrepom in zaskrbljenostjo glede lastnega zdravja in zdravja bližnjih.
Veliko občutenj jeze je povezanih z delom in šolanjem od doma. Pokazalo se je, da se je številnim zaposlenim preveč zabrisala meja med poklicnim in zasebnim življenjem. Mnogim se je delavnik raztegnil čez cel dan, delodajalci pa od njih zahtevajo stalno dosegljivost, kar je pogosto vir izčrpanosti. Obenem so se morali navaditi tudi na prilagojene oblike dela in uporabo novih tehnologij, kar je pogosto vir frustracij. Jeza je v veliki meri povezana tudi s pričakovanimi gospodarskimi posledicami pandemije, negotovostjo zaposlitve in skrbjo glede lastne finančne varnosti v prihodnosti. V času pandemije se je doživljanje jeze močno povečalo tudi med zdravstvenimi delavci, kar je povezano predvsem z izčrpanostjo, preobremenjenostjo, izpostavljenostjo tveganju za lastno zdravje in preredkimi stiki z bližnjimi.
Močan vir nezadovoljstva in jeze predstavljajo tudi ukrepi, ki so bili sprejeti z namenom preprečevanja širjenja okužb. Nekateri se z ukrepi ne strinjajo, močna občutenja jeze pa lahko doživljajo tudi tisti, ki ukrepe spoštujejo in se zavedajo njihove pomembnosti, obenem pa vseeno čutijo njihov vpliv na kvaliteto svojega vsakdana. Ljudje so že več mesecev večino časa doma, kjer so stalno obkroženi z istimi ljudmi. To je povezano z večjo napetostjo, razdražljivostjo in večjim številom prepirov. Tudi tisti, ki živijo sami, doživljajo več jeze in stresa, saj k temu pripomoreta tudi izolacija in osamljenost.
Raziskave kažejo, da ljudje, ki doživljajo veliko jeze, prej verjamejo napačnim informacijam glede koronavirusa in jih širijo naprej. To se nanaša predvsem na zmotne informacije glede ukrepov, zdravljenja in cepiva. Osebe, ki doživljajo več jeze tudi pogosteje obvestijo policijo, če vidijo, da kdo ne nosi maske ali da se je zbrala večja skupina ljudi, ki krši ukrepe. Več občutij jeze je prisotnih tudi pri osebah, ki so bile v času pandemije že prijavljene policiji zaradi kršenja ukrepov.
Več o obvladovanju občutkov jeze si lahko preberete tu.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
