Naš vsakdanjik je trenutno prežet z informacijami množičnih medijev o COVID-19. Mediji nas želijo čim bolj verodostojno informirati o nastanku, razsežnostih in zdravljenju virusa, predvsem pa o preprečevanju ter obvladovanju virusa v širši družbi. Zaskrbljeno nam sporočajo, da gre za novo nalezljivo bolezen, ki predstavlja grožnjo našemu obstoju. Vlada, zdravniki in znanstveniki nas z namenom učinkovitega obvladovanja COVID-19 pozivajo k osebni in družbeni odgovornosti.
Poziv vsebuje navodila in ukrepe, katerih namen je preprečevati širjenje okužb in obolenj s ciljem čim prejšnje ponovne vzpostavitve običajnega delovanja družbe. Navodila obsegajo napotke za dosledno osebno in gospodinjsko higieno (pogostejše umivanje rok, razkuževanje, čiščenje bivalnih prostorov, pranje perila na višjih temperaturah, nošenje zaščitnih mask, ipd.), medtem ko so ukrepi vezani na omejevanje rutine in ritualov (služba, šola, vrtec, prostočasne dejavnosti) ter na socialno distanco. Ti ukrepi nam sporočajo, katera vedenja in ravnanja so v teh izjemnih okoliščinah sprejemljiva in nujna ter katera so nepravilna in ogrožajoča do soljudi in do okolja, v katerem vsi sobivamo. Nagovarjajo naše moralno in etično vedenje; zanašajo se na naše zavedanje o osebni in družbeni odgovornost.
Državne oblasti so v času zaostritve nekaterih ukrepov predvsem na ravni omejitve gibanja sklicevale na pravico do zaščite življenja in zdravja večine prebivalstva. Takšne odločitve, ki zaradi občega dobrega, torej višjih ciljev, presegajo individualne pravice ter svoboščine, nikakor niso enostavne. Treba je namreč razumeti mehanizme delovanja človeške duševnosti v okoliščinah, ki ogrožajo njegovo življenje. COVID-19 se namreč razume kot grožnja obstoju človeštva. Priče smo pojavom, ki jih težko razumemo. Nekateri ljudje se celo obnašajo, kot da živijo v vzporednem svetu, v katerem grožnje ni. Grožnja je namreč težko doumljiva, celo nevidna; gre za plenilca, ki ga ne morejo zaznati, premikastiti, zapreti; niti ne vemo, kako se pred njim popolnoma obvarovati, kako ga pregnati. Edina potreba, ki je prevladujoča pri večini prebivalstva, je potreba po preživetju. To potrebo uravnavajo naši primarni, instinktivni možgani, ki v telesu poženejo celoten preživetveni ustroj. Dvigne se raven hormonov adrenalina in kortizola, ki ljudi ženeta v preživetje in posledično v reakcije in dejanja, ki lahko včasih navzven delujejo nelogično, absurdno, fanatično.
Na primer: v prvem valu seznanitve s COVID-19 smo doživeli pojav nenadzorovanega kupovanja in kopičenja hrane (angl. hording), ki v normalnih okoliščinah spada tudi med duševne motnje. Analogija s pračlovekom je na tem mestu primerna, saj se je domnevno v neizogibnih in življenjsko ogrožajočih okoliščinah skril v svojo votlino in se pred tem preskrbel z zalogami hrane. Človek 21. stoletja, na osnovi primarnih vzgibov, ravna podobno.
Stopnjevanje ukrepov, kot sta prisilna izolacija in osamitev, je vplivalo na povečanje ravni stresa in ranljivosti pri ljudeh. V javnih prostorih celo prihaja do situacij »boja in bega«: prepirov, nestrpnosti, pretepov, puljenja za kos kruha, ki so žal tudi del preživetvene strategije. Ravno tako je bilo po 14-dnevih omejitvah gibanja zaznati povečan obseg rekreacij, sprehodov v naravo, celo pri ljudeh, ki tega prej niso počeli. Tudi tovrstne oblike vedenja so posledica preživetvene reakcije, ki narekuje sproščanje in obvladovanje negativnih čustev (strahu, tesnobe, apatije).
Večina prebivalstva ukrep osamitve upošteva, a kljub temu tudi pri njih sporočilo, da se nevarnost okužbe povečuje, in da morda ne bodo preživeli, povzroča stiske: strah, neugodje, paniko, tesnobo. Tudi pri bolj družbeno odgovornih skupinah se strah pred boleznijo in smrtjo povečuje. Kljub temu je situacija obvladljiva! Potreba po sprostitvi stresnega hormona kortizola in adrenalina, ki na nas delujeta, kot da smo na avtopilotu, sta obvladljiva tudi v domačem okolju. Celo v garsonjeri lahko telovadite, tečete na mestu, uporabite kolebnico, delate vaje za moč. Če vam to ne ustreza, čistite kopalnico ali zdrgnite pod in pohištvo, če je potrebno lahko tudi večkrat. Gibanje je namreč ključnega pomena za obvladovanje stresa, sproščanje negativnih emocij, itd. Še več, v vaše arhaične možgane pošiljate sporočilo, da je sovražnik premagan. To jim daje občutek zadoščenja, zadovoljstva in miru. Takšno funkcioniranje v domačem okolju, tudi na balkonu, na zraku ali v bližnjem parku na primerni razdalji, vas bo sprostilo, zmanjšalo nestrpnost do drugih, odgnalo jezo in strah.
Upoštevajte navodila, spoštujte druge, upoštevajte tudi njihov življenjski prostor in ravnajte družbeno odgovorno!
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
