Vsakdo izmed nas je v zadnjem letu v večji ali manjši meri že občutil posledice stresa, ki jih prinašajo nevarnost širjenja epidemije COVID-19 in ukrepi za preprečevanje okužb. Veliko je dostopnih informacij o tem, kaj vse lahko naredimo, da bi bile posledice tega stresa na duševno zdravje čim manjše. Manj pa slišimo in beremo o tem, kakšne so lahko posledice prebolele bolezni COVID-19 na duševno zdravje, saj se zdravstveni podatki o tem še zbirajo.
Zdravstvena evidenca kaže, da so simptomi anksioznih, stresnih motenj in nespečnosti lahko pogojeni z zunanjimi dejavniki in so posledica soočanja z relativno nepoznano boleznijo in njenim nepredvidljivim potekom. Simptomi duševnih motenj se lahko pojavijo tudi zaradi same okužbe s koronavirusom in so podobni tistim, ki pri okužbah z drugimi virusi, prizadenejo centralni živčni sistem. Pojavijo se lahko tudi pri ljudeh, ki pred okužbo niso trpeli zaradi težav v duševnem zdravju. Sami mehanizmi nastanka nevropsihiatričnih zapletov še niso povsem jasni in so lahko posledica same virusne okužbe ali imunskega odgovora organizma obolelega človeka. Pri dobri tretjini obolelih in polovici tistih s hujšim potekom bolezni zdravstveno osebje opaža določene nevropsihiatrične simptome, med drugim tudi možgansko-žilne zaplete in možganske okvare z motnjami zavesti. Vnetni odziv organizma lahko vpliva na prepustnost krvno-možganske pregrade in posledične motnje prenosa možganskih signalov. Koronavirusi lahko okužijo podporne in imunske celice v možganih, kar vzdržuje vnetne procese v centralnem živčevju. Neugodno na delovanje možganov vpliva tudi pomanjkanje kisika zaradi težav z dihanjem. Predvsem pri starejših bolnikih v intenzivnih enotah lahko pride do akutnih možganskih okvar, delirija in poznih primanjkljajev v spoznavnih sposobnostih. Med poznimi posledicami zdravstveno osebje opaža pojavljanje blage kognitivne motnje oziroma težave s pozornostjo in spominske motnje tudi pri mlajših prebolelih, ki niso potrebovali intenzivne nege. Dodatno lahko spremembe v možganskem delovanju povzročijo tudi predpisana zdravila, kot so protivnetni kortikosteroidi in protivirusna sredstva. Predvsem se pojavljajo razpoloženjske in anksiozne motnje, delirij, razdražljivost, čustvena labilnost, apatija, samomorilnost, motnje spanja in kognitivne motnje, redko pa tudi manija ali psihoza.
Znano je tudi, da prisotnost duševnih motenj pri človeku lahko povečuje tveganja za okužbo s koronavirusom in obratno – da koronavirusna bolezen lahko poslabša potek duševne motnje in zelo zakomplicira farmakološko zdravljenje osebe z duševno motnjo.
Vsi ti podatki so za marsikoga lahko precej zaskrbljujoči. Nikakor ni namen tega prispevka še dodatno večati strahu pred okužbo pri tistih, ki se je že tako bojijo in se posledično tudi vestno držijo ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Namen je le opozorilo, da koronavirusna bolezen ne prinaša nujno samo prehodnih težav z dihanjem in ukrepa samoizolacije, temveč lahko pomembno negativno vpliva na psihično delovanje in duševno zdravje po že preboleli okužbi. Bodimo odgovorni do sebe in do drugih in se, če le nimamo znanih zdravstvenih omejitev, cepimo proti bolezni COVID-19 ter še naprej upoštevajmo zaščitne ukrepe.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
