Pred nekaj meseci smo se nenadoma znašli v povsem nepričakovani situaciji, ki je privedla do sprememb na praktično vseh področjih našega vsakdana. Novonastale razmere so od nas nemudoma zahtevale številne prilagoditve, kar je spremljala tudi precejšnja količina stresa. Situacija se je zdaj že nekoliko umirila, kljub temu pa je z vidika vnovičnega širjenja virusa prihodnost še vedno zelo negotova. Če se bodo tudi v prihodnje izmenjevala obdobja samoizolacije in običajnega življenja, se bomo morali podrobneje posvetiti pojavom, ki spremljajo naše življenjske prilagoditve, in njihovim potencialnim negativnim vplivom na telesno in duševno zdravje. Eden od pojavov, ki je bil v času pandemije vsesplošno prisoten, je tehnostres oz. digitalni stres.
Vsi uporabljamo besedo “stres”, ko želimo opisati, da smo pod pritiskom zaradi raznoraznih zahtev okolice. Izraz “tehnostres” oz. digitalni stres pa se nanaša specifično na stres, ki ga povzroča uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pri tem ne gre za to, da bi bilo nekoga strah uporabljati novo tehnologijo ali da ima težave s prekomerno uporabo tehnologije, kar lahko vodi v zasvojenost. Gre namreč za težave s prilagajanjem na uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT).