Doživljanje psihiatrične zaznamovanosti oz. stigme je prisotno tudi potem, ko ljudje s težavami v duševnem zdravju okrevajo. To je pokazala odmevna etnografska raziskava »Shizofrenija in izkušnja kulture okrevanja s pomočjo atipičnih antipsihotikov« medicinskih antropologinj Jenkins in Carpenter-Song. Pogovori z udeleženkami in udeleženci raziskave, ki so imeli diagnosticirano obolenje povezano s shizofrenijo, so namreč pokazali, da so ti doživljali stigmo v raznolikih okoljih, kjer so živeli in delali, tudi po tem, ko se je njihovo zdravstveno stanje bistveno izboljšalo. Obenem pa so sogovornice in sogovorniki oblikovali mnogovrstne strategije upora proti živeti izkušnji stigme. Nekateri izkušnjo duševnega obolenja v določenih okoliščinah skrivajo, in poskušajo, kljub občasnim težavam, delovati »normalno« ali obolenje relativizirati. Nekateri izobražujejo druge o živeti izkušnji bolezni, se neposredno soočajo s stigmo in ji nasprotujejo. Ena od strategij je denimo družbeno sprejemljiv humor na račun duševnega obolenja. Pojavlja pa se lahko tudi reproduciranje stigme; npr. da kdo svojo izkušnjo bolezni vrednoti pozitivno v primerjavi z drugimi obolenji, ki jih opisuje slabšalno. Raziskava je pokazala, da ti ljudje niso le družbeno ozaveščeni posameznice in posamezniki, temveč tudi tvorne in ustvarjalne osebe v odzivu na družbene napade na njihove osebnosti in vsakdanje preživetje. Odmevnost raziskave se kaže tudi v premiku raziskovalnega opazovanja od viktimizacije ljudi s težavami v duševnem zdravju k opazovanju možnosti za njihovo subjektivno delovanje in ustvarjalnost.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
