Tudi ljudje, ki sami nimajo težav v duševnem zdravju, so lahko podvrženi družbenemu razvrednotenju zato ker živijo, delajo ali imajo kakršne koli druge družbene odnose ali povezave s človekom ali skupino ljudi, ki tovrstne težave ima. V takih primerih družbene bližine se zdi, kot da je stigma nalezljiva oz. kužna, ljudje pa se vedejo, kot da so z njo okuženi. O taki stigmi najpogosteje poročajo tesni sorodniki in sorodnice človeka, ki ima težave v duševnem zdravju. Prav tako ni malo opažanj, da so v hierarhiji medicinskega ugleda prav psihiatrinje in psihiatri najbolj deležni stigmatiziranih odzivov od drugega zdravstvenega osebja. Tudi finančna sredstva, ki so namenjena reševanju težav na področju duševnega zdravja, so nizka v primerjavi z obsegom razširjenosti tovrstnih težav. Ker je pripadnost skupini, ki je v kakršni koli povezavi (sorodstveni, poklicni, delovni, podporni, itd.) s človekom s težavami v duševnem zdravju pogosto prostovoljna, nekateri stigmo po asociaciji opisujejo tudi kot prostovoljno prevzeto ali sprejeto stigmo.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
