Na Škotskem so z metodo ciljnih skupin izvedli obsežno raziskavo med prosilci za azil in begunci, bilo jih je sto ena iz sedemnajstih različnih držav. Spraševali so jih o njihovih pogledih na stigmo, povezano s težavami v duševnem zdravju. Med glavnimi vzroki zanje je večina navedla skrbi in pritiske v vsakdanjem življenju, ki so povezani z dejstvom, da so prosilci za zatočišče oziroma begunci, in z negativnim vplivom, ki ga ima postopek pridobivanja azila, praviloma dolg in z negotovim izidom.
Vedenje, ki stigmatizira težave v duševnem zdravju, kot so na primer izogibanje, govorice, zavračanje in označevanje ljudi s tovrstnimi težavami, so zaznale vse v raziskavo vključene skupine. Kot enega od pomembnih razlogov zanj so navedli nepoznavanje zakonodaje za področje težav v duševnem zdravju. Zato ljudem s takšnimi težavami včasih ne želijo pomagati, saj se bojijo, da bi tudi sami zabredli vanje. Hkrati so bili ljudje s tovrstnimi težavami v Veliki Britaniji praviloma še vedno bolje sprejeti kot v državah, iz katerih so prihajali. Nekateri so slabše duševno zdravje razlagali tudi kot posledico pretirane ali premajhne vernosti. Navedli so tudi jezikovne ovire in nezaupanje do tolmačev (glede pristojnosti kot tudi zaupnosti), nezadosten dostop do storitev na tem področju ter stigmo in sram, ki sta povezana s težavami v duševnem zdravju. Če so težave blažje, večinoma poiščejo pomoč pri družini in v prijateljskih krogih. Mnogi so menili, da bi v primeru težav bolj verjetno iskali pomoč nekoga, ki prihaja iz iste države kot sami. Ena od ključnih ovir pri tem je bil tudi njihov vtis, da je v službah na področju duševnega zdravja zaznati institucionalni rasizem, zaradi česar še težje poiščejo pomoč.
Kvalitativna raziskava med enaindvajsetimi prisilnimi priseljenci in priseljenkami v Londonu je potrdila protislovno vlogo skupnosti. Skoraj polovica sodelujočih je povedala, da so travmatični dogodki v državi izvora vzrok za poslabšanje njihovega duševnega zdravja, kar petnajst pa jih je izrazilo skrb glede zaupnosti in strah pred tem, da bo njihova (narodnostna) skupnost izvedela, da imajo težave. Vsi so povedali, da so zaradi svojih težav občutili določeno napetost, nekateri so v zvezi s tem govorili o sramu, osem pa jih je jasno povedalo, da v njihovih skupnostih obstaja stigma, povezana s težavami v duševnem zdravju. Prepoznali so tudi nekatere družbeno-ekonomske dejavnike, ki so povzročili poslabšanje njihovega duševnega zdravja. Pomanjkanje primerne nastanitve je bilo omenjeno kot eden od pomembnejših vzrokov za pojavljanje duševnih stisk, poleg samega procesa preseljevanja, negotovosti glede statusa, denarnih težav, ovir pri zaposlovanju in težav z jezikom. Bremenil jih je tudi občutek pomanjkanja nadzora nad položajem, ki lahko vodi v naučeno nemoč oziroma v začaran krog občutka nemoči.
Vira:
Palmer D. Caught between inequality and stigma: the impact of psychosocial factors and stigma on the mental health of Somali migrants in the London Borough of Camden. Diversity in Health and Social Care. 2007; 4: 177-191.
Sanctuary – Mosaics of Meaning: Exploring Asylum Seekers and Refugees Views on the Stigma Associated with Mental Health Problems, Final Report. 2008. Dostopno na: https://www.scottishrefugeecouncil.org.uk/wp-content/uploads/2019/10/Sanctuary-Mosaics-of-Meaning-Exploring-Asylum-Seekers-and-Refugees-Views-on-the-Stigma-Associated-with-Mental-Health-Problems.pdf
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
