Študija v ZDA, ki je vključila tako belopolte kot temnopolte ljudi, je pokazala visoko raven stigme med starimi ljudmi z diagnozo depresije, saj jih veliko ni bilo vključenih v noben program zdravljenja niti se vanj niso nameravali vključiti. Še večjo stopnjo ponotranjenja stigme in manjšo pripravljenost poiskati pomoč so izkazovali stari Afroameričani, kar kaže, da so različni dejavniki, v tem primeru rasa in starost, povezani in sovplivajo. Glede doživljanja javne stigme med temnopoltimi in belopoltimi niso zaznali pričakovanih razlik, hkrati pa se je kot pomemben napovednik iskanja pomoči bolj kot javna stigma pokazala samostigma. Raziskava je poleg tega opozorila, da nizka stopnja ponotranjenja stigme lahko pri proučevani skupini pomeni tudi, da so udeleženci že načeloma zavračali oznako oziroma diagnozo depresije.
Stigma, ki je povezana s težavami v duševnem zdravju, je zaradi dodatnih ovir pri dostopanju do storitev (na primer posebnih prepričanj o težavah v duševnem zdravju, jezikovnih ovir), lahko še bolj izrazita pri starih ljudeh iz različnih narodnostnih manjšin, hkrati pa starost lahko tovrstno stigmo še poglobi. V raziskavi, v kateri so primerjali zaznano javno stigmo glede na starost in narodnostno skupino, pri čemer so narodnostne skupine v ZDA razdelili na belopolte, temnopolte in Latinoameričane, so v nasprotju s prej omenjeno raziskavo, stari temnopolti poročali o manjši javni stigmi, kot je to veljalo za ostali dve skupini, najbolj izrazito javno stigmo pa so prepoznali med belopoltimi. Najnižjo stopnjo strinjanja o učinkovitosti posegov na področju duševnega zdravja pa je raziskava zaznala med Latinoameričani. Raziskava je pokazala tudi, da so o manjši izraženosti javne stigme in o po njihovem mnenju večji učinkovitosti različnih metod zdravljenja duševnih težav poročale ženske, stari nad 65 let in manj izobraženi. Tisti, ki so manj verjeli v učinkovitost zdravljenja duševnih težav, so poročali tudi o zmanjšani uporabi služb na področju duševnega zdravja, kar se je zlasti pokazalo med belopoltimi in Latinomeričani. Študija je potrdila, da so dejavniki, ki vplivajo na stigmo, povezano s težavami v duševnem zdravju, recimo starost, etnična pripadnost, spol in raven izobrazbe, prepleteni.
Vira:
Min, J. W. (2019). The influence of stigma and views on mental health treatment effectiveness on service use by age and ethnicity: evidence from the CDC brfss 2007, 2009 and 2012. Ethnogerontology, July-September, 1–12.
O'Conner K., Carr Copeland, V., Grote N., Koeske, G., Rosen, D., Reynolds, C, Brown, C. (2010). Mental health treatment seeking among older adults with depression: the impact of stigma and race. Am J Geriatr Psychiatry, Jun, 18 (6): 531-543.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
