Ljudje, ki imajo izkušnjo bipolarne motnje, so še posebej ranljivi za doživljanje stigme in samostigme, saj je ta motnja praviloma kronična in doživljenjska, njene simptome pa pogosto slabo razumejo tako družinski člani in prijatelji kot tudi strokovnjaki na področju duševnega zdravja. Bipolarna motnja je v medijih pogosto prikazana pretirano, neustrezno, z nasilnimi podobami in podcenjujočim jezikom. Raziskave so pokazale, da jo ljudje pogosto povezujejo s shizofrenijo oziroma jo zamenjujejo z drugimi duševnimi motnjami. Ljudje z izkušnjo bipolarne motnje so pogosto drugače obravnavani na delovnem mestu. Stigmatizirajo jih lahko celo družinski člani, zlasti v kulturah, kjer obstaja splošen negativen odnos do duševnih motenj oziroma velja prepričanje, da so duševne motnje sramotne za družino in za širšo skupnost. Veliko družin na primer skriva, da je bil njihov družinski član sprejet v psihiatrično bolnišnico. Nekatere raziskave so ugotovile tudi, da vir stigme ni vedno motnja sama po sebi, temveč dolgotrajnejša uporaba (zlasti psihiatričnih) služb na področju duševnega zdravja.
Raziskave so pokazale tudi, da ljudje z izkušnjo bipolarne motnje same sebe pogosto doživljajo kot 'pomanjkljive', četudi se sčasoma tovrstna samostigma praviloma zmanjša. Doživljanje stigme in samostigme lahko ima dolgoročne vplive na ljudi, ki živijo s tem, saj vpliva tako na iskanje pomoči kot tudi na uporabo služb na področju duševnega zdravja.
Pregled študij o bipolarni motnji in stigmi je pokazal, da medpresečnosti – dejstvo, da obstajajo različne osebne okoliščine, ki lahko vplivajo na izkušanje stigme – v teh raziskavah praviloma niso upoštevali. Za nekoga, ki živi z bipolarno motnjo, je stigma lahko posledica same motnje, lahko pa se pojavi tudi zaradi brezposelnosti oziroma neustrezne zaposlitve ali neprimerne namestitve. Študije večinoma niso upoštevale psihiatričnih in drugih zdravstvenih komorbidnosti – torej dejstva, da imajo ljudje z bipolarno motnjo lahko diagnoze pridruženih motenj oziroma drugih telesnih bolezni. Malo vemo tudi o vplivu družbenih omrežij na stigmo, ki jo izkušajo ljudje s to motnjo. Hkrati raziskave praviloma niso razlikovale med različnimi podtipi bipolarne motnje ter stopnjami manije in depresije.
Vira:
Latifian, M., Raheb, G., Uddin, R. et al. The process of stigma experience in the families of people living with bipolar disorder: a grounded theory study. BMC Psychology, 10, 282 (2022). DOI: 10.1186/s40359-022-00999-y
Perich T, Mitchell PB, Vilus B. Stigma in bipolar disorder: A current review of the literature. Australian & New Zealand Journal of Psychiatry. 56 (9): 1060-1064 (2022). DOI:10.1177/00048674221080708
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
