Gluhi ljudje se v vsakodnevnem življenju srečujejo s stigmo, predsodki in diskriminacijo; po nekaterih raziskavah je stopnja pojavnosti težav v duševnem zdravju pri njih celo dvakrat večja kot med t. i. splošno populacijo. Sicer sama gluhota nima neposrednega vpliva na duševno zdravje, lahko pa nanj vpliva posredno zaradi težav, ki jih ti ljudje doživljajo v vsakodnevnem življenju. Gluhe osebe se srečujejo tudi s težavami pri dostopu do storitev na področju duševnega zdravja. Na nek način so vedno v podrejenem položaju, saj so praviloma oni tisti, ki se morajo prilagoditi, da jih bodo slišeči razumeli. Zlasti v bolj kompleksnih vsakdanjih situacijah, recimo pri urejanju administrativnih zadev ali v okviru zdravstvenega sistema, so odvisni od tolmača, kar zahteva dodatna usklajevanja in postopke. K doživljanju stigme lahko pripomore tudi okoliščina, da so za »prevajanje« svojih intimnih, notranjih občutij in stisk odvisni od tolmača, kar dodatno otežuje komunikacijo s slišečimi osebami. Prav nujnost tovrstnega prilagajanja ter nenehen boj za funkcioniranje v svetu slišečih je lahko zanje vir dodatnih frustracij in stisk. Tudi primanjkljaj, ki ga čutijo slišeči otroci gluhih staršev, ki so morali v vsakodnevnih situacijah pogosto prevzeti vlogo starša, je lahko dejavnik tveganja za pojav težav v duševnem zdravju.
Gluhi ljudje se srečujejo tudi s stigmo in diskriminacijo na različnih področjih vsakdanjega življenja; med drugim tudi pri prepoznavanju in obravnavi duševnih motenj. Vprašanja, ki so uporabljena v diagnostičnih intervjujih, se namreč nanašajo na vedenje o tem, kako je, če slišimo. Ponazorimo s primerom: kako vprašati nekoga, ki je celotno življenje gluh, ali je kdaj »slišal glasove«. Gluhi ljudje lahko tudi drugače izražajo svoja čustva: na primer, če je udarjanje po tleh, da bi pridobili pozornost, ustaljen del komunikacije med nekaterimi gluhimi ljudmi, je v svetu slišečih praviloma razumljeno kot agresiven način komunikacije. Prav tako je v znakovnem jeziku malo znakov, ki sporočajo subtilne spremembe razpoloženja. Ena od raziskav je celo potrdila, da so zdravniki in zdravnice hitre kretnje v znakovnem jeziku namesto kot pokazatelj spremembe razpoloženja pri gluhih ljudeh interpretirali kot enega izmed znakov psihotičnega vedenja.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
