Strukturno nasilje se pojavlja tudi na področju duševnega zdravja, saj so ljudje s težavami v duševnem zdravju zapostavljeni tako pri dostopu do služb na področju duševnega zdravja kot tudi drugod, na primer pri zaposlovanju. Strukturno nasilje je tu lahko prav tako škodljivo kot telesno, saj se zaradi njega ljudje lahko počutijo nemočni, brez upanja in celo krivi, ker so svojim bližnjim nakopali težave in povzročili trpljenje. Če so javnost in tisti, ki imajo družbeno moč za uveljavljanje sprememb na področju duševnega zdravja, neustrezno ali pomanjkljivo seznanjeni s težavami v duševnem zdravju, če jih enačijo z lenobo, norostjo, nasiljem in brezupom in ne razumejo, da so pogoste in obvladljive, ni presenetljivo, da se to odraža tudi na ravni različnih družbenih sistemov, na primer pri pomoči. Hkrati je odrivanje ljudi s težavami v duševnem zdravju na rob družbe dejavnik tveganja za pojavnost teh težav.
Pojem strukturnega nasilja nam pojasni, zakaj določene bolezni nesorazmerno prizadenejo določene skupine prebivalstva. Določene ustanove in prakse odrivajo določene ljudi na rob družbe in jim onemogočajo dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja, zaposlovanja in drugih življenjsko pomembnih storitev. Delovanje teh ustanov omogočajo simbolne strukture kulturnega nasilja. Neposredno medosebno nasilje je tako neposredna posledica ranljivosti posameznikov tako na ravni družbenih struktur kot tudi družbenih simbolov. Pojem strukturnega nasilja so raziskovalci uporabili, da bi bolje razložili, kako gospodarstvo, politike in zgodovina vplivajo tudi na oblikovanje in delovanje zdravstvenega sistema in dostop do različnih oblik njegovih storitev.
Upoštevaje vse to postane jasno, zakaj za primernejše razumevanje in obravnavo težav v duševnem zdravju ni dovolj le, da se osredotočimo na domnevne kulturne posebnosti in druge značilnosti pacientov, temveč je treba razumeti tudi delovanje družbenih, političnih in ekonomskih struktur, ki vplivajo na iskanje pomoči, zdravstvena tveganja in rezultate zdravljenja za posamezne skupine ljudi. Če se na primer v klasičnem modelu kulturnih kompetenc krivda za stigmo in neenakopravno obravnavo pripiše neustreznim medosebnim odnosom med pacienti/uporabniki in izvajalci zdravstvenih storitev, so v drugi perspektivi v ospredju strukture in sistemi, ki (po)ustvarjajo neenakosti (tudi) v zdravstvu in zdravju. Bolj kot za odraz kulturnih posebnosti določenih skupin ljudi gre torej za različne izraze njihove strukturne ranljivosti.
Viri:
Kaiser, N. B. in Kohrt, B. (2019). Why psychiatry needs the anthropologist: a reflection on 80 years of culture in mental health. Psychiatry, 82(3): 205–215.
Metzl, J. in Hansen, H. (2014). Structural competency: theorizing a new medical engagement with stigma and inequality. Social Science & Medicine, 103(0): 126–133.
Sturgeon, S. (2014). Stigma and marginalisation: structural violence and the impact on mental health. Social Work/Maatskaplike Werk. 48. 10.15270/48-1-105.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
