Shizofrenija je ena najbolj nerazumljenih duševnih motenj, ki se jo pogosto zamenjuje z drugimi stanji, z njo pa povezujejo mite, ki ljudi z diagnozo shizofrenije ponavadi razvrednotijo. Tako kot so na črne koze in druge nalezljive bolezni v zahodnih družbah nekoč gledali kot na znak moralnega zdrsa oziroma propada, tudi shizofrenijo in druge duševne motnje danes neredko obravnavajo podobno.
Visoko stopnjo stigme, ki spremlja shizofrenijo, potrjujejo tudi raziskave. Javno dojemanje te duševne motnje se osredotoča zlasti na tveganje za nasilno in odklonsko vedenje. Prevladujoča predstava o ljudeh z diagnozo shizofrenije je, da so pogosto nasilni in zmedeni, kar vodi k družbeni izključenosti in označevanju s podcenjujočimi in škodljivimi besedami, ki jih ljudje s to duševno motnjo često ponotranjijo in postanejo del njihove identitete.
Tovrstno stigmatizacijo shizofrenije pogosto utrjujejo tudi množični mediji. Pri poročanju medijev je pomembno tudi tisto, kar ni izrečeno, in pojmi, ki jih uporabljajo za opisovanje duševnih stanj. V medijih redko zasledimo zgodbe o nasilnih dejanjih, ki so jih zagrešili ljudje z diagnozo shizofrenije, pa podajajo več informacij o tej duševni motnji in celotni zgodbi dajejo kontekst – na primer, kaj je shizofrenija, kaj jo povzroča in koga prizadene. Prav tako spregledajo dejstvo, da so ljudje z diagnozo shizofrenije pogosteje žrtve nasilnih dejanj kot ljudje brez te diagnoze. Redko se v medijih govori tudi o izjemnem finančnem in kadrovskem podcenjevanju področja duševnega zdravja, torej o enem od vidikov tako imenovane strukturne stigme na področju duševnega zdravja.
Stigmo, ki spremlja shizofrenijo, lahko (ponovno) ustvarjajo tudi strokovnjaki, s katerimi ljudje s to diagnozo prihajajo v stik, ki lahko imajo nizka pričakovanja glede njenega izboljšanja in splošne negativne predstave o ljudeh s to diagnozo. To lahko povzroča oziroma poveča stopnjo ponovitve simptomov in poslabša izide te motnje.
Hkrati si je težave oziroma simptome, ki spremljajo shizofrenijo, večini ljudi težko predstavljati, saj ta vpliva zlasti na zmožnost razlaganja resničnosti, pogosto brez vidnih telesnih simptomov. Ljudje s to diagnozo se lahko vedejo za druge nenavadno, kar jih še bolj odtuji in oddalji od tako imenovanega splošnega prebivalstva. Praviloma je prav nizka stopnja poznavanja te duševne motnje eden od dejavnikov, ki povečuje z njo povezano stigmo. Zato je ljudem s to izkušnjo javno težko spregovoriti o svojih izkušnjah, saj se bojijo nerazumevanja okolice.
Vira:
The Consequences of Stigma Surrounding Schizophrenia, dostopno na internetu: https://www.nami.org/Blogs/NAMI-Blog/April-2022/The-Consequences-of-Stigma-Surrounding-Schizophrenia
The Stigma of Schizophrenia: The Illness and Its Presence in Society, dostopno na internetu: https://www.publichealthmuseum.org/outbreak-blogs-student-final-projects/the-stigma-of-schizophrenia-the-illness-and-its-presence-in-society
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
