Za depresivno motnjo so značilne depresivne epizode, razmeroma dolgotrajna obdobja potrtega razpoloženja, ki se lahko pojavijo povsem nenadoma ali kot odziv na raznovrstne stresne dogodke. Depresivno počutje pri mejni osebnostni motnji je običajno precej bolj kratkotrajno, intenzivno in vihravo, najpogostejši vzrok pa so težave v medosebnih odnosih.
Ljudje z mejno osebnostno motnjo odnose z drugimi doživljajo zelo intenzivno. Če so drugi do njih prijazni in pozorni, bodo čutili izjemno veselje in naklonjenost ter jih pogosto idealizirali, če pa si prijatelj ali prijateljica zanje ne bosta vzela časa, bodo lahko to doživeli kot zavrnitev ali izdajstvo, ki bo v njih vzbudilo intenzivne občutke jeze in obupa.
Ti čustveni odzivi lahko privedejo do samopoškodovalnega in tveganega vedenja, kot so pitje alkohola, uporaba prepovedanih substanc, nezaščiteni spolni odnosi, nevarna vožnja, prekomerno zapravljanje itd. S tovrstnim vedenjem se skušajo pomiriti in odvrniti pozornost od čustvene bolečine. Tvegano vedenje pogosto še poslabša njihovo počutje, kar vodi do nadaljnjega ter intenzivnejšega tveganega vedenja. Med tvegano vedenje spada tudi samopoškodovalno vedenje, ki je za nekoga z MOM pogost način sproščanja napetosti, pomirjanja in osredotočanja misli.
Pri približno 3 do 10 % ljudi z MOM močna čustvena stiska privede do samomora, pri čemer je ta med moškimi še enkrat pogostejši kot med ženskami. Strokovnjaki menijo, da je med moškimi za številne samomore odgovorna neodkrita mejna osebnostna motnja.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
