Kadar narcistična zloraba povzroči kompleksno posttravmatsko stresno motnjo, jo imenujemo sindrom narcistične zlorabe. Kompleksna posttravmatska stresna motnja vključuje simptome in znake posttravmatske stresne motnje in še nekatere dodatne:
Težave z uravnavanjem čustev
• pretirano močna čustva,
• nezmožnost čutiti v situacijah, ki bi običajno spodbudile čustveni odziv;
• težave pri opredeljevanju ali razumevanju čustev;
• izogibanje čustvom;
• vztrajna žalost;
• eksplozivna ali nedostopna jeza;
• samomorilne misli;
• kronična otopelost;
• neustrezen čustveni odziv v določenih situacijah;
• nezmožnost obvladovanja nenadnih čustvenih sprememb;
• težave z umirjanjem pri doživljanju pozitivnih ali negativnih čustev;
• nesorazmerne čustvene reakcije glede na situacijo (čustveni prebliski).
Težave s samopodobo
• prepričanje, da so slabi ali v osnovi nezadostni;
• prevzemanje osebne odgovornosti za to, kar se jim je zgodilo;
• prepričanje, da so sami krivi za narcistično zlorabo, ker si ne zaslužijo dobrote, ljubezni in pomoči;
• prepričanje, da niso nič drugega kot to, kar se jim je zgodilo;
• prepričanje, da so ovira in breme za tiste, ki jih obkrožajo;
• prepričanje, da se popolnoma razlikujejo od drugih ljudi;
• prepričanje, da je oseba, ki je bila pred zlorabo, za vedno izginila.
Motnje zavesti in disociacije
• slab spomin na travmatične dogodke (tudi predhodno priklicane);
• spomin na travmatični dogodek v napačnem vrstnem redu;
• občutek ločenosti od lastnega telesa ali misli;
• občutek neresničnosti ali da se je vse nenadoma spremenilo (primer: stvari se zdijo svetlejše barve, večje, bolj oddaljene ali kot v filmu);
• izguba koščkov časa;
• kronične, a nestalne težave s spominom;
• čustveni prebliski;
• telesni spomini.
Težave v odnosih
• močni občutki osamitve in težave pri navezovanju odnosov;
• težave z zaupanjem in presojo komu zaupati;
• brezpogojno zaupanje;
• nenehno iskanje rešitelja;
• nezavedno iskanje ljudi, ki so škodljivi ali zlorabljajoči;
• nenadne opustitve odnosov, ki so dobri;
• vztrajanje v škodljivih ali zlorabljajočih odnosih.
Napačno dojemanje storilcev zlorabe
• predajanje nadzoru zlorabljajočega;
• prepričanje, da bodo vedno pod nadzorom zlorabljajočega;
• prepričanje, da zlorabljajoči bolje kot oni ve, kaj je za njih najboljše;
• občutek globoke žalosti ali močne krivde, potem ko zapustijo zlorabljajočega ali samo razmišljajo o odhodu;
• globoka navezanost na očarljivo, javno platjo zlorabljajočega;
• prepričanje, da je problem v njih samih, saj vsi ostali obožujejo zlorabljajočega;
• prepričanje, da je sramotno o zlorabljajočem slabo misliti ali celo da bo to povzročilo, da se bo zgodilo kaj slabega;
• nenehno hrepenenje po ljubezni s strani zlorabljajočega;
• pretirano prizadevanje za ljubezen in odobravanje s strani zlorabljajočega;
• vztrajna jeza ali sovraštvo do zlorabljajočega;
• ponavljajoče se misli o maščevanju;
• nesorazmerna čustva do zlorabljajočega (dramatične spremembe občutkov, ki gredo lahko v izrazita nasprotja, kot sta ljubezen in sovraštvo).
Moten pogled na svet in moten sistem dojemanja sveta
• težave z verjetjem, da bo pravici zadoščeno;
• dvom v resnično dobroto ali prijaznost ljudi;
• prepričanje, da stoji za dobroto sebična motivacija;
• prepričanje, da so na svetu zato, da so prizadeti, zlorabljeni;
• močan obup;
• nezmožnost pripisati trpljenju pomen;
• nezmožnost verjeti, da se življenje lahko izboljša;
• dramatični premiki v prepričanjih o življenju (obstaja smisel človekovega obstoja vs. življenje je nesmiselno).
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
