Različni psihoterapevtski pristopi in obravnave osebnostnih motenj

Tako po svetu, kot tudi v Sloveniji obstaja več psihoterapevtskih modalitet ali pristopov. Med njimi so psihoanaliza, gestalt psihoterapija, sistemska psihoterapija, transakcijska analiza, psihodinamska psihodetapija, integrativna psihoterapija, transpersonalna psihoterapija, logoterapija, psihodrama idr. Vsak omenjen pristop ima razvito svoje specifično razumevanje in delo v psihoterapevtskem procesu obravnave duševnih motenj in težav. Tako se npr. nekateri pristopi osredotočajo bolj na preteklost, drugi na sedanjost, spet tretji na prihodnost. Nekateri se usmerjajo bolj v raziskovanje notranjega doživljanja posameznikov, drugi na njihovo vedenje, spet tretji na medosebne odnose in komunikacijo. Nekateri pristopi stavijo na delo s posamezniki, drugi na delo s partnerji in družinami. Za nekatere so običajna pogostejša srečanja, za druge redkejša …

Raziskovanje izidov psihoterapevtskih procesov je privedlo do spoznanj, da bolj kot razlike v posameznih pristopih na uspešnost psihoterapije vplivajo dejavniki, ki so skupni različnim pristopom – imenujemo jih skupni dejavniki izida.

Lambert in Barley (2001) sta izid psihoterapevtskega procesa pripisala štirim komponentam: skupni dejavniki, izventerapevtski dejavniki, pričakovanja in tehnike.

Skupni dejavniki so empatija, toplina, sprejemanje klienta, opogumljanje klienta za tveganje, terapevtova kongruentnost, njegovo prepričanje, vera v proces idr. Lambert in Barley jih razumeta kot medosebni proces z glavno zdravilno komponento, ki jo imenujeta narava terapevtskega odnosa. Skupni dejavniki po njuni raziskavi predstavljajo 30 % vpliva na izid psihoterapevtskega procesa.

Izventerapevtski dejavniki, kot so naključni dogodki, podpora socialne mreže in spontane ozdravitve, predstavljajo največji, 40 % delež vpliva na izid terapije. Pričakovanja oz. placebo učinek in klientova vera v zdravilnost terapevtskega procesa doprinese 15 %. Preostalih 15 % vpliva na izid psihoterapevtskega procesa predstavljajo tehnike, specifične za posamezne psihoterapevtske pristope.

Kljub raznolikosti psihoterapevtskih pristopov lahko torej ti psihoterapevtsko obravnavo pripeljejo do primerljivo uspešnih izidov. Poleg zgoraj opisanih skupnih dejavnikov pa je pomembno zavedanje, da je za uspešen izid vsem pristopom skupen tudi čas, ki je potreben za okrevanje. Obravnave osebnostnih motenj na primer zahtevajo dolgotrajne procese, ki lahko trajajo tudi do 5 let in več.

<< Nazaj na zanimivosti o osebnostnih motnjah