Večina duševnih motenj se pojavi že pred 25. letom starosti, kar velja tudi za mejno osebnostno motnjo, ki jo najpogosteje odkrijejo v puberteti. MOM je brez ustrezne pomoči slab napovednik za prihodnost, saj se povezuje s težavami v odnosih in povečanim tveganjem za razvoj drugih motenj, kot je npr. depresija. Mejna osebnostna motnja običajno ni takoj prepoznana, saj se lahko v času pubertete simptomi zelo prekrivajo s simptomi depresivne motnje, ki je precej pogostejša. Kar 20 % mladostnikov pred 18. letom starosti doživi razpoloženjsko epizodo, ki bi lahko upravičila diagnozo depresivne motnje.
Prisotnost depresivne motnje lahko zamaskira sočasno prisotnost osebnostne motnje, saj so za obe značilne težave s spanjem, spremembe v apetitu in energiji, negativno mišljenje, upad motivacije, stopnjevana žalost in samomorilne misli. Pomembno je, da se ne osredotočimo le na prisotnost potrtega počutja, ob katerem najprej pomislimo na depresijo, temveč tudi na situacije, ob katerih se to počutje pojavi. Pri MOM so okoliščine skoraj vedno vezane na težave v medosebnih odnosih.
Mejna osebnostna motnja in depresivna motnja imata številne enake dejavnike tveganja in čas začetka, prav tako pa se lahko sočasno razvijeta in druga drugo dodatno okrepita. Vzemimo za primer nekoga z MOM, ki ima veliko težav v medosebnih odnosih, kar lahko privede do depresivne motnje, kar bo še dodatno poslabšalo in otežilo njegove odnose z drugimi. Brez ustrezne pomoči se lahko razvije cikel, ki ga je zelo težko prekiniti.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
