Pri predelovanju narcistične zlorabe ali toksičnega odnosa nam lahko znanje zelo pomaga. Pomembno se je namreč zavedati, da je predelovanje proces, ki ga sestavlja več korakov. Vsak korak pa ima tudi svoje pasti. Največja past, ki si jo nastavimo sami, so napačna prepričanja in pričakovanja. Poglejmo si najpogostejša med njimi.
Fatalna privlačnost odnosa z narcisom
Ljudje potrebujemo zelo veliko časa, da ugotovimo, da smo se znašli v toksičnem odnosu in da ga ni mogoče popraviti. Zelo dolgo tudi potrebujemo, da ugotovimo, da drugih ljudi ne moremo spreminjati – to niti ni mogoče, niti ni etično. Spomnimo se, kako težko je včasih kaj ljudem razložiti ali jih prepričati. Fatalna privlačnost toksičnega odnosa se kaže v tem, da nas ta odnos privlači in hkrati odbija. Ujamemo se v past odnosa, ki je včasih izjemen in nato razvrednoten. Ljudje se ujamemo tudi v nenehna razglabljanja, zakaj je nekaj tako, kot je: vse razumemo, a nič ne storimo. Begamo od enega strokovnjaka do drugega in iščemo razlage in rešitve. Obremenjujemo se z dejstvom, da se nam je takšen odnos zgodil, četudi se to lahko zgodi vsakomur. Najbolj pogosto se to zgodi mladim ljudem, ki polni zaupanja stopajo v odnose. A tudi kasneje v življenju takšen odnos ni redkost. Ni dobro, da bolečino tega odnosa blažimo ali dušimo z alkoholom in prepovedanimi psihoaktivnimi snovmi. To ne reši problema, samo še dodatne težave si lahko nakopljemo.
Odločitev
Prej ali slej nato pride do odločitve in odnos se prekine ali pa zelo spremeni. Ta korak je zelo zahteven in pri odločitvi je treba vztrajati. Na ta korak se je dobro primerno pripraviti. Priporočljivo ga je v celoti načrtovati in predvideti zaplete. Ljudje si namreč predstavljamo, da je v pravem trenutku najlažje kar odsekati. Veliko bolje pa je, če korak prekinitve dobro načrtujemo in se obdamo z ljudmi, ki so nam v oporo. Tudi sebe velja okrepiti, da se bomo lahko pobrali. Okrepiti se je mogoče predvsem v procesu psihoterapije, saj je ta pogosto bolj učinkovita od pogovora s prijateljem ali sorodnikom. Včasih je namreč o tovrstnih težavah lažje govoriti z neznancem, še posebej, če je ta strokovnjak.
Počutje takoj po prekinitvi še zdaleč ni izjemno
Ljudje pričakujemo, da se bo po prekinitvi odnosa vse uredilo in da bomo razbremenjeni, veseli in srečni. Zelo smo razočarani, ko ugotovimo, da se to ne zgodi takoj. Slabo počutje, žalost in bolečina nas presenetijo in razočarajo. Toliko smo si obetali od prekinitve odnosa, pa ni nič bolje. V tem trenutku se ni dobro predati malodušju ali celo odnos obnoviti. Alkohol in droge ne pomagajo. Pomaga, če se okrepimo z znanjem, da je vse to normalno in da bo sčasoma minilo. Pomaga tudi, da se vključimo v psihoterapijo ali pa že prej začeto psihoterapijo nadaljujemo.
Počutje se sčasoma izboljšuje, a pojavijo se nova negativna čustva
Praznino, bolečino, razočaranje in negotovost počasi nadomestita občutji veselja in razbremenitve. Vse več je lepih dni, pridejo pa tudi slabi dnevi. Ne smemo se ustrašiti slabega dneva, saj je to normalno. Dobro počutje se vse bolj krepi in nato pride nova težava. Začnemo si očitati: “zakaj nisem prej izstopil iz odnosa, zakaj nisem poslušal nasvetov prijateljev in strokovnjakov, zakaj sem popuščal, izgubljal dostojanstvo, moledoval za dober odnos, upal … Zakaj, zakaj, zakaj?”. Pojavijo se čustva sramu, krivde, označenosti. Vse našteto je povsem normalno in pričakovano. Ponovno pomagata psihoterapija ali podpora prijateljev ter družine.
Kogar je pičila kača, se zvite vrvi boji
Povsem normalno je, da se človek, ki je doživel narcistično zlorabo, nekoliko boji novih odnosov z ljudmi. Preveč je bilo bolečin in takšen človek postane dodatno previden. Vendar pa ni potrebno življenja preživeti v popolni osami. Če je človek enkrat že izstopil, bo tudi drugič. Verjetno bo šlo drugič hitreje in bo zato lažje.
Bolečina ostaja
Tudi popolno okrevanje nas ne reši bolečine, ki pa je sčasoma manjša, pojavi se redko in nas vse manj bremeni. Bolečina se pojavi, ko se spomnimo odnosa, ko slučajno srečamo to osebo ali pa ljudi iz tistega časa ali pa pridemo v okolje, kjer smo doživeli narcistično zlorabo. To bolečino lahko vzamemo kot opozorilo, da se nam je v preteklosti zgodilo nekaj hudega in nas sedaj telo opomni, naj bomo pozorni. Ni nam treba bežati pred bolečino, se osamiti ali bolečino blažiti. Lahko jo čutimo kot zmagovalci, ki imajo iz bitk življenja nekaj resnih brazgotin, na katere so ponosni.
Okrevanje je proces
Vse našteto doživljamo vsi, ki okrevamo po narcistični zlorabi, psihotravmi, nasilju v družini, saj gre za povsem normalno odzivanje na nenormalne okoliščine. Ali na kratko – proces okrevanja je, skupaj z vsemi svojimi zasuki, pričakovan in normalen. Kaže na to, da gre za zdravo, čutečo osebo, ki se je postavila zase in se zaščitila.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
