Ali ste se kdaj znašli v odnosu z nekom, ki, namesto da bi kakšno zadevo neposredno skomuniciral z vami (še posebej čustveno nabite vsebine), redno uporablja posrednika, drugo osebo, da to skomunicira z vami namesto njega (ne da bi vi to vedeli)? To osebi, ki uporablja posrednika, omogoči nadzor nad komunikacijo nad obema drugima vpletenima osebama, uporablja pa jo zato, da ustvarja rivalstvo po principu »deli in vladaj« oziroma da obrača ljudi drugega proti drugemu. Takšen način komunikacije se imenuje triangulacija. Triangulacija je taktika manipulacije, pri kateri ena oseba ne bo komunicirala neposredno z drugo osebo, temveč bo za posredovanje komunikacije drugi uporabila tretjo osebo in tako tvorila trikotnik.
Na področju razvojne psihologije je t. i. zgodnja triangulacija pričakovan pojav, ki je potreben v psihosocialnem razvoju. Zgodnja triangulacija se dogaja v razvoju odnosa med starši in otrokom v starosti okoli 18 mesecev. Mama je v tem obdobju simbiotično povezana z otrokom, medtem ko ga oče vabi v zunanji svet, ki tako postane tretji člen v tem odnosu. Ta vrsta triangulacije, ko se odnos dveh preobrazi v odnos treh, je nujen korak v otrokovem razvoju, ki omogoča razvoj otrokovih novih mentalnih sposobnosti.
V kontekstu narcisizma pa je triangulacija pojav, ko narcis skuša nadzorovati tok, interpretacijo in odtenke komunikacije med dvema ločenima akterjema ali skupinama akterjev. To daje narcisom občutek pomembnosti, t. i. narcistično hrano ali sadistično uživanje ob prizadetosti drugega. Pogosti scenariji vključujejo starša, ki skuša nadzorovati komunikacijo med dvema otrokoma, ali recimo čustveno nasilnega partnerja, ki skuša nadzorovati komunikacijo med drugim partnerjem in prijatelji ali družino drugega partnerja. V triangulaciji se lahko odvija tudi primerjava ene osebe z drugo (glede videza, osebnosti, sposobnosti, itd.) s ciljem omalovaževanja enega od njih ali zbujanja občutkov ničvrednosti. Narcistična oseba si želi zagotoviti, da drugi akterji komunicirajo prek nje in ostanejo drug od drugega izolirani. V nekaterih primerih narcisi nadzirajo komunikacijo s ciljem sporeči druge dve strani. Za dosego tega cilja uporabljajo taktiko, da enega od akterjev v triangulaciji spremenijo v »grešnega kozla« za težave, za katere je dejansko odgovoren ali z njimi kako drugače povezan narcis. Narcis krivdo lažno pripiše drugemu akterju ali pa preveč poudarja en vidik resnice in ignorira širši kontekst. Narcis lahko uporablja triangulacijo tudi zato, da naredi komunikacijo s tistim, s katerim je v konfliktu, bolj verodostojno preko posrednika.