Širša prepoznavnost je bila včasih rezervirana predvsem za igralce, glasbenike, športnike in politike, v današnji dobi interneta pa jo je lažje doseči, saj lahko kdor koli objavlja fotografije, videoposnetke in druge vsebine na Facebooku, Instagramu, Twitterju, YouTubu in ostalih družbenih omrežjih. Pri tej spletni povezanosti igra pomembno vlogo narcisizem, za katerega je značilna močna potreba po občudovanju in potrditvi s strani drugih. Raziskave so pokazale, da bolj narcistični posamezniki na družbenih omrežjih objavijo bistveno več vsebin in zelo previdno izberejo svojo profilno sliko, ki mora biti čim bolj privlačna. Za narcisizem je značilna tudi tekmovalnost in stalno primerjanje z drugimi, kar se na družbenih omrežjih kaže v številu prijateljev, sledilcev in všečkov. Ljudje na Facebooku bolj pozitivno vrednotijo posameznike z več prijatelji, a le do določenega števila. Če ima posameznik več kot toliko prijateljev, začnejo drugi to presojati kot znak narcisizma, saj sklepajo, da tako veliko število pristnih prijateljstev ni možno.
Otroci so v zadnjih letih na vrh najbolj zaželenih poklicev uvrstili poklic 'YouTuber' in 'vplivnež' (ang. influencer). Družbena omrežja omogočajo, da posameznik z eno objavo potencialno doseže milijone ljudi, kar pomeni, da je slava dostopnejša kot kadarkoli prej. Narcistični posamezniki so lahko na družbenih omrežjih zelo uspešni, saj jim sledilci s komentarji, všečki in ogledi nudijo stalno potrditev, obenem pa z njimi nimajo resničnega odnosa, tako da lahko prikrijejo svojo negativno plat in javnosti pokažejo le skrbno oblikovano všečno fasado.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
