Besedna zveza kognitivna distorzija pomeni spoznavno izkrivljenost, popačenost. Gre namreč za izkrivljen in popačen pogled nase ali druge oziroma na svet okoli sebe - ta je posledica možganske povezave, ki se ne sklada z resničnostjo. Gre skratka za mišljenje, ki je popačeno in odstopa od naše skupne, deljene resničnosti.
Pri vsakem od nas se kdaj pojavi kakšna spoznavna izkrivljenost. Težava nastane, ko je takšna izkrivljenost močna, človek pa je ne prepozna in je ne popravi zaradi česar se takšna možganska povezava utrdi. To namreč škodi duševnemu zdravju, saj so lahko vztrajne kognitivne distorzije povezane z razpoloženjskimi ali osebnostnimi motnjami. Pravzaprav je to zelo verjetno. Vztrajna kognitivna distorzija zato ni nekaj, kar se lahko preprosto sprejme in s tem živi. Pravzaprav gre za nekaj, kar je mogoče premagati, in sicer z uporabo temu namenjenih tehnik.
Pri ljudeh z izkušnjo osebnostne motnje je utrditev kognitivnih distorzij bolj verjetna kot pri ljudeh, ki te izkušnje nimajo. Pogosto se kognitivne distorzije pojavljajo tudi pri depresiji. Depresija je motnja razpoloženja, katere glavna značilnost je žalost, ki jo spremlja pomanjkanje energije. Depresija je ena najpogostejših, osebnostnim motnjam pridruženih razpoloženjskih motenj.
Najpogostejše kognitivne distorzije ljudi z izkušnjo osebnostne motnje so naslednje:
1. Razmišljanje po načelu vse ali nič
Ta kognitivna distorzija se imenuje tudi črno-belo razmišljanje. Je pogled, ki nekaj oziroma nekoga, ki ne predstavlja popolno pozitivne skrajnosti, vidi kot popolno negativno skrajnost. Primer takšnega pogleda: nekaj, kar ni ravno popolno, je popolna polomija. Ali pa: nekdo, ki ni ravno dober, je popolnoma slab.
2. Pretirano posploševanje
To je pogled, ki v enem negativnem primeru vidi splošno negativnost. Primer takšnega pogleda: enkrat slabše opravljena študijska naloga določa, da je tisti, ki jo je opravil, nesposoben študent.
3. Miselno prečiščevanje
Gre za pogled, ki enemu negativnemu primeru posveča vso pozornost, vsem pozitivnim pa nobene. Primer takšnega pogleda: enkrat slabo opravljeno delo kljub mnogokrat dobro opravljenemu delu pomeni, da tisti, ki ga je opravil, slabo opravlja delo.
4. Zavračanje pozitivnega
Gre za pogled, ki pozitivni primer zavrača kot neveljavnega. Primer: dobro opravljena študijska naloga ne pomeni, da je tisti, ki jo je opravil, sposoben študent, pač pa pomeni, da je pač imel srečo.
5. Prehitro sklepanje – branje misli
To je pogled, ki nekoga neutemeljeno in prehitro vidi kot slabo mislečega o nečem oziroma o nekom drugem. Primer: nekdo, ki ima ob srečanju z nekom drugim neprijazen izraz na obrazu, o tem drugem misli, da je neumen.
6. Prehitro sklepanje – napovedovanje prihodnosti
Gre za kognitivno distorzijo kot pogled, ki neutemeljeno in prehitro uvidi, da se bo nekaj negativno izšlo. Primer: delo, ki do zdaj ni bilo uspešno, nikoli ne bo uspešno.
7. Napihovanje oziroma omalovaževanje
Pri tej kognitivni distorziji gre za pogled, ki povečuje, napihuje pomembnost negativnega oziroma zmanjšuje, omalovažuje pomembnost pozitivnega. Primer: povprečno opravljena naloga je velik poraz. Ali pa: odlično opravljena naloga ni nič posebnega.
8. Sklepanje na podlagi čustev
To je pogled, ki v negativnem čustvu vidi zagotovilo za resničnost tega, ob čemer se to čustvo sproži. Primer: strah pred letenjem z letalom je zagotovilo za to, da je res nevarno leteti z letalom.
9. »Moral bi« izjave
Gre za pogled, ki nekoga vidi kot tistega, ki bi moral narediti oziroma biti pričakovana pozitivnost. Primer: nekdo bi moral brezhibno opraviti nalogo.
10. Opremljanje z nalepko
Gre za pogled, ki nekoga na podlagi enega negativnega primera vidi kot splošno negativno ovrednotenega, se pravi, da ga opremi s splošno negativno nalepko. Primer: nekdo, ki je enkrat slabše opravil delo, je nesposoben delavec.
11. Osebno pripisovanje
To je pogled, ki nekoga vidi kot krivega v primeru, ko ni vse v njegovi moči. Primer: nekdo je kriv za slabo opravljeno nalogo, za katero so bili enako odgovorni tudi drugi.