Gaslighting, po slovensko mráčenje, je zahrbtna oblika manipulacije in psihološkega nadzora. Žrtvam mračenja storilec namerno in sistematično daje lažne informacije, ki jih napeljejo k dvomljenju, ali je vse, kar vedo, res. Lahko začnejo dvomiti o svoji zmožnosti pomnenja, zaznavanju in celo o lastni razsodnosti. Sčasoma se lahko manipulacije storilca tako razrastejo, da žrtvi vedno bolj otežujejo vpogled v to, kar je res in kaj ne.
Kako mračenje deluje?
Izraz gaslighting izvira iz gledališke igre iz leta 1938, Gaslight, in njene filmske priredbe. V zgodbi mož psihološko manipulira z ženo, ki na koncu verjame, da izgublja razum. Neposredna motivacija za poimenovanje so plinske svetilke (ang. gaslights), ki jih mož pod pretvezo, da gre na večerni sprehod, uporablja v zgornjem stanovanju, da povzroči zatemnitev v njunem stanovanju. Ko mu žena to omeni, jo prepričuje, da si vse le domišlja. Od tod slovenski ustreznik, mračenje.
Mračenje se lahko zgodi v osebnih ali poklicnih odnosih, pri čemer storilec meri v samo jedro žrtve, ki podvomi o svoji identiteti in samostojnosti. Manipulativni ljudje, ki posegajo po mračenju, to počno iz treh razlogov: da bi pridobili oblast nad svojimi žrtvami, ker v tem izkrivljenem početju preprosto uživajo ali pa zato, ker želijo čustveno, fizično ali finančno nadzorovati svojo žrtev.
Kako prepoznati človeka, ki izvaja mračenje?
Mračenje je lahko bolj učinkovito in uspešno, kot si mnogi ljudje predstavljajo. Skoraj vsak je dovzeten za taktike mračenja, ki so jih v zgodovini uporabljali (in jih uporabljajo še danes) razni nasilneži v svoji družini ali pa diktatorji, narcisi in voditelji kultov. Najbolj učinkovite storilce mračenja je pogosto najtežje odkriti; prepoznamo jih po dejanjih in duševnem stanju njihovih žrtev.
Ljudje, ki se zatekajo k tej obliki manipulacije, pogosto trpijo za motnjo osebnosti, najpogosteje za narcistično ali psihopatijo. Manipulatorji imajo sposobnost, da se do svojih žrtev vedejo povsem drugače kot do sveta okoli sebe, zato imajo žrtve občutek, da jim ne bo nihče verjel, če bodo prosile za pomoč ali spregovorile o manipulacijah in čustveni zlorabi. Storilci se k mračenju običajno zatekajo v več razmerjih.
Kakšna je razlika med mračenjem in manipulacijo?
Manipulacija je ključni del mračenja, vendar je manipulacija precej pogosta taktika, skoraj vsak jo je zmožen, medtem ko so tisti, ki obvladajo mračenje, bolj redki. Otroci poskušajo manipulirati starše že v zgodnjih letih, trgovci si z manipulacijo prizadevajo zmamiti v nakup, vendar gre pri mračenju za vedenjski vzorec zlorabe, katerega namen ni le vplivanje na nekoga, temveč ga tudi nadzorovati.
Glavni cilj storilca mračenja je ohraniti žrtev v odvisnem razmerju. Če žrtev nasprotuje ali poskuša razkrinkati storilca, se ta prikaže kot žrtev in toži o tem, kako so ga prizadeli. Če se žrtev odloči končati razmerje, jo lahko poskuša privabiti nazaj z dobrikanjem in prilizovanjem, obljubami in podobnim. Številnim ljudem sčasoma uspe ubežati mračenju, storilec pa si poišče nove žrtve.
Kdor se poskuša izviti mračenju, lahko postane žrtev tako imenovanega hooveringa, katerega poimenovanje izvira iz blagovne znamke sesalnika - Hoover. Storilec se žrtvi pri tem izpove, kako zelo da jo ljubi, in kuje v zvezde vse njene pozitivne lastnosti. Doda tudi, da se bodo stvari med njima spremenile. Toda kmalu po tem, ko žrtev privoli, da bo ostala, se stvari vrnejo v stare tirnice.
Kako mračenje spremeni žrtev?
Mračenje lahko človeka psihološko uniči. Omaje zaupanje, človeka navda z dvomom, da so ljudje na splošno dobri, in jih lahko naredi sumničave do vseh, ki so jim blizu. Žrtev mračenja izgubi samozaupanje in pozabi na vse, kar je pri sami sebi nekoč cenila, saj je najenostavneje za napake kriviti sebe: v položaju, v kakršnem je, se je znašla, ker je bila preveč zaupljiva, ranljiva ali odvisna. Ljudje, ki so bili žrtve mračenja, si včasih nikdar več ne želijo vzpostaviti trajnejšega odnosa.
Viri:
Smith, J. D. (2020). Gaslighting: Understanding Manipulative Tactics and Their Psychological Effects. Journal of Psychological Abuse, 15 (2), 123-137.
Doe, A. B., Johnson, C. D. (2018). The Impact of Gaslighting on Psychological Well-being: A Longitudinal Study. Journal of Mental Health Counseling, 25 (3), 45-56.
Garcia, E. F., Martinez, G. H. (2019). Gaslighting in Intimate Relationships: A Qualitative Analysis of Survivors' Experiences. Journal of Interpersonal Violence, 35 (4), 789-802.
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
