Med družbenimi dejavniki tveganja za razvoj duševnih motenj se običajno navede v prvi vrsti travmatične psihološke izkušnje v otroštvu. Da je postavitev tega dejavnika tveganja na prvo mesto upravičena, potrjuje tudi študija, ki je bila nedavno objavljena v znanstveni medicinski reviji European Archives of Psychiatry and Clinical Neuroscience (Evropski arhivi psihiatrije in klinične nevroznanosti). Ta študija je namreč pokazala, da psihološke travme v otroštvu kar potrojijo tveganje za duševne motnje v kasnejšem življenju.
Natančneje je omenjena študija – ki so jo vodili raziskovalci na medicinskem raziskovalnem inštitutu Institut Hospital del Mar d'Investigacions Mèdiques v Barceloni v Španiji, v njej pa so sodelovali tudi raziskovalci na klinikah Hospital de Clínicas de Porto Alegre v Porto Alegru v Braziliji in Hospital Clínic de Barcelona v Barceloni – krovna metaanaliza štirinajstih v znanstvenih revijah objavljenih pregledov in metaanaliz, ki se osredotočajo na psihološke travme v otroštvu kot dejavnik tveganja za duševne motnje. Ta analiza kaže, da študije, ki jih je zajela, skupaj vključujejo več kot 93.000 primerov, ki razkrivajo neposredno povezavo med psihološkimi travmami v otroštvu in tveganjem za duševne motnje kasneje v življenju. V teh primerih je šlo najpogosteje za travme zaradi čustvene, telesne in spolne zlorabe, pa tudi zaradi čustvenega ali telesnega zanemarjanja in ustrahovanja. Najpogostejše duševne motnje, ki so povezane s temi psihološkimi travmami v otroštvu, pa so anksiozne motnje (ki so najpogosteje povezane s travmami zaradi čustvene zlorabe), pa tudi psihoze, bipolarna motnja razpoloženja in mejna osebnostna motnja.
Seveda pomembnost študije, ki je pokazala, da psihološke travme v otroštvu kar potrojijo tveganje za duševne motnje v kasnejših življenjskih obdobjih, ni preprosto v tem, da potrjuje upravičenost postavitve tega pred vse druge dejavnike tveganja za duševne motnje. Pravzaprav je ta študija pomembna predvsem zato, ker potrjuje pomembnost dvojega. Prvo je, da zdravljenje človeka z izkušnjo duševne motnje vključuje dobro poznavanje njegove življenjske zgodovine. Drugo pa je preprečevanje duševnih motenj, na primer s pomočjo programov za povečevanje pismenosti širšega kroga ljudi o duševnem zdravju.
Vir:
Having suffered trauma during childhood triples the risk of suffering a serious mental disorder in adulthood, dostopno na internetnem naslovu https://www.sciencedaily.com/releases/2022/11/221103104956.htm
© 2024 - Vse pravice pridržane program OMRA. | Pravna obvestila
